V študentski organizaciji Slovenije niso ravno presenečeni nad sklepom Računskega sodišča RS (RSRS), da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) »ni izkazalo zadovoljivih popravljalnih ukrepov za odpravo nesmotrnosti« v povezavi s t. i. navideznimi vpisi. Presenečeni pa so, da tako MIZŠ kot druga pristojna ministrstva nenehno poudarjajo problematiko fiktivnih vpisov in koliko naj bi tako vpisani študenti, tudi preko socialnih transferjev, stali državo, hkrati pa ne izvajajo potrebnih ukrepov. V času, ko se na področju izobraževanja konstantno zmanjšujejo sredstva, namesto, da bi se vlagalo v znanje za razvoj, pristojnim očitno ni v interesu reševanje nastale problematike. V ŠOS vzrok za problem navideznih vpisov vidijo predvsem v sistemski neurejenosti položaja in odnosu države do mladih, ki jih sili, da se tega mehanizma poslužujejo, da bi si izboljšali socialni položaj ali sploh preživeli.
RSRS je pri več revidirancih izvedlo revizijo učinkovitosti preprečevanja navideznih vpisov v programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja v obdobju od 1. 1. 2011 do 10. 3. 2014 in ugotovilo, da to ni bilo dovolj učinkovito, predvsem pa se ni reševalo sistemsko. V povzetku poročila (iz junija 2014) navaja: »Študentska organizacija Slovenije je v okviru svojih pristojnosti opozarjala ministrstvo na problematiko navideznih vpisov ter predlagala sistemske rešitve za njihovo preprečevanje. Ministrstvo, ki je pristojno za sistem vpisov v programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja in ki bi moralo strokovno začeti s prepoznavanjem in sistemskim reševanjem posledic navideznih vpisov, pa navideznega vpisa ni niti formalno opredelilo niti ni ocenjevalo obsega ter posledic navideznih vpisov na državni ravni. Tako tudi načrtovanje ukrepov, povezanih s preprečevanjem navideznih vpisov, ni bilo ustrezno.« RSRS je ministrstvu naložilo pripravo odzivnega poročila, kjer naj bi izkazalo ustrezne ukrepe za reševanje omenjene problematike, tudi s pomočjo že vzpostavljenih informacijskih sistemov.
21. novembra je RSRS objavilo Po-revizijsko poročilo, v katerem ocenjuje ukrepe MIZŠ. Ministrstvo (še pod vodstvom ministra dr. Jerneja Pikala) se po mnenju RSRS ni v zadovoljivi meri lotilo reševanja problematike navideznih vpisov.
Med revidiranci so bili tudi izobraževalni zavodi – Teološka fakulteta UL, ki se z reševanjem problematike navidezno vpisanih študentov v svoje programe ni ukvarjala in ŠC Ptuj Višja strokovna šola. Slednja je na lastno pest sprejela ukrepe za zmanjševanje števila navidezno vpisanih (izpisovala že vpisane študente) in omogočanje študija »dejanskim« študentom (vpisovala je večje število študentov kot je bilo dovoljeno) in s tem celo grobo zaobšla takrat veljavno zakonodajo ter škodovala študentom, na kar smo opozorili tudi na ŠOS.
ŠOS je z RSRS dobro sodeloval in posredoval vse razpoložljive podatke in lastne analize. Kljub temu, da je ŠOS podal več predlogov za reševanje problematike pa ni tisti, ki prevzema odgovornost za urejanje področja, saj za to nima potrebnih pooblastil. Poročilo je pokazalo, da je ŠOS skozi svoje delovanje izkazal interes, da se fiktivne vpise omeji oz. prepreči in se sredstva raje nameni za kakovostno izvedbo študija in pomoč (skozi transferje) tistim, ki dejansko študirajo. Ravno zaradi t. i. fiktivnih študentov namreč pogosto pade slaba luč na vso študentsko populacijo, ki da predolgo študira oz. študija ne zaključi ali pa študira zgolj zaradi statusa. Univerze in višje strokovne šole niso in ne morejo postati socialne ustanove, ki bi s podeljevanjem statusa reševale stisko določene družbene skupine.
Žiga Schmidt, predsednik ŠOS: »Poročilo bo jutri (4. decembra) obravnavala tudi parlamentarna Komisija za nadzor javnih financ in upamo, da bo tudi tam jasno, da je ŠOS edini proaktivno deloval proti navideznim vpisom. Pričakujemo, da bomo od ministrstva dobili več pojasnil in konkretnih načrtov za odpravo neskladnosti, ki jih ugotavlja RSRS ter akcijski načrt za ureditev tega področja. Opozarjamo pa, da zgolj zakonska podlaga za prepoved t. i. navideznih vpisov ne bo rešila problema, ki je sedaj vzrok takemu vpisovanju, ob omejitvi slednjega, pa bo postal posledica – problem teh študentov in nezaposlenih mladih diplomantov se bo tako iz šolskega prestavil na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod za zaposlovanje. Razumeti je potrebno širši kontekst, ki je skozi desetletje privedel do teh razsežnosti problema navideznih vpisov ter ga reševati sistemsko, z ureditvijo terciarnega izobraževanja kot tudi z proaktivnim načrtovanjem ukrepov za mlade po zaključku študija in ob prehodu na trg dela.«
