Prepravljeni smo z nasveti o zdravi prehrani, pa tudi s strah vzbujajočimi vestmi o tem, da je hrana vedno bolj zastrupljena. Kako sploh še kaj jesti, če vsemu temu verjamemo?
Moje mnenje je, da je potrebno narediti čim več v smeri skrbi za svojo prehrano, torej, da jemo čim bolj naravno in zdravo, si hkrati dovolimo občasne izjeme, sicer pa se izognemo pretiranemu kompliciranju in bojazni glede hrane. Menim namreč, da nam ravno pretirana paranoičnost glede prehrane lahko povzroči kar nekaj škode.
Primer, ki potrjuje pomembnost našega odnosa do tega, kar jemo, bi bil ta, da denimo z užitkom pojemo mikaven zrezek in se počutimo dobro, kmalu zatem pa nam nekdo pove, da smo v resnici pojedli denimo brejo mačko (predpostavka je seveda, da nismo Kitajci ali podobni sladokusci); večina bi reagirala na način, da bi jim postalo slabo in jih morda celo sililo na bruhanje. Tako torej vidimo, kakšen vpliv ima percepcija na to, kako na nas vpliva zaužita hrana.
Glede zdrave prehrane se je sicer smiselno držati nekaj preprostih usmeritev
Najbolj pomembno je, da dnevno spijemo dovolj tekočine, najbolje navadne vode. To je pomembno zaradi dejstva, da smo dejansko zelo ‘vodnata’ bitja in ima lahko za nas že (procentualno) manjša dehidriranost resne posledice.
Pomembno je tudi, da jemo čim več svežega in čim bolj naravnega sadja in zelenjave. Poleg vitaminov in mineralov večina sadja in zelenjave vsebuje tudi vlaknine, katerih funkcija je predvsem v tem, da skrbijo za hitrost naše prebave.
Vsa maščoba v prehrani ni slaba
To velja predvsem za tako imenovane mononenasičene, polinenasičene omega 3 in do določene mere tudi omega 6 maščobne kisline, ki imajo na telo številne pozitivne učinke, ne samo v smislu varovalne funkcije, ampak denimo tudi denimo pri pridobivanju mišične mase. Škodljive pa so na drugi strani transmaščobne kisline, katerih se največ skriva v sodobno predelani hrani kot so majoneza, slaščice, solatni prelivi in seveda hitra prehrana.
Zelo pomembno hranilo so tudi beljakovine
Najbolje je poseči predvsem po takih, ki jih telo lahko dobro izkoristi; take najdemo v pustem piščančjem in govejem mesu, ribah, jajcih in manj mastnih mlečnih izdelkih. Beljakovine imajo eksistencialno funkcijo pri mnogih telesnih procesih.
Pomembno hranilo so tudi ogljikovi hidrati. Najbolje je, da posežemo po kompleksnih ogljikovih hidratih (predvsem takih z nizkim glikemičnim indeksom), ki jih najdemo v polnozrnatih žitaricah, neoluščenem rižu, kruhu in zelenjavi.
Dnevno zaužijmo več obrokov, najbolje pet ali šest
Tako je naša prebava vedno enakomerno obremenjena. Pogosta napaka, ki jo počnejo ljudje, ki želijo izgubiti nekaj telesne mase, je v tem, da ‘stradajo’, pojejo le malo hrane in ob tem trpijo; tu zlahka pride do t. i. ‘jojo’ efekta, saj na tak način morda kratkoročno res morda izgubijo nekaj mase, vendar se jim dolgoročno, ko se spet lotijo ‘normalnega’ prehranjevanja, vse to vrne, ponavadi pa pridobijo še kakšen dodaten kilogram. Najboljši način zdravega prehranjevanja je tak, ki se ga lahko dolgoročno držimo. Tako moramo za dolgoročno zadovoljive rezultate spremeniti našo miselnost glede prehrane.
Zelo koristno in prijetno v smislu gurmanizma je tudi uzaveščeno hranjenje
Kakšno pa je to? Ni skrivnost, da večina ljudi pogosto je, na da bi dejansko občutila, kaj sploh je, hrano le ‘meče vase’, da dobi energijo, ki jo potrebuje. Uzaveščeno hranjenje na drugi strani ni nič drugega, kot da jemo počasi in poskušamo čim bolj začutiti senzacije, ki nam jih ponuja hrana, ki jo jemo. Lahko poskušamo začutiti razlike, ki jih občutimo na različnih delih jezika. Tak način prehranjevanja vodi k večjemu užitku, hkrati pa tudi prej dosežemo občutek sitosti.
Hkrati pa velja izpostaviti še pravilo, da je brez telesne vadbe vsaka dieta (ne samo v smislu diete za izgubo telesne mase, ampak tudi v pomenu diete kot načina prehrane) nezdrava. Tako je za nas koristna telesna aktivnost, seveda odvisna od cilja, ki ga želimo doseči.
Blaž Božnar
