Praznični december je razposajen čas, čas druženja, bučnega poslavljanja od starega leta in nazdravljanje novemu … In je čas uporabe pirotehničnih izdelkov, pogostejših zabav in morda tudi povečane nevarnosti, da kdo za volan sede ne ravno najbolj trezen. Žal so lahko posledice ne le finančno obremenjujoče, ampak naravnost tragične. Preverili smo, kaj na vse to pravijo statistika slovenske policije in relevantni pravni predpisi …
Pirotehnični izdelki – od 26. decembra do 2. januarja
Zakon o eksplozivih pirotehnične izdelke uvršča med eksplozive in jih opredeljuje kot izdelke, ki vsebujejo pirotehnično zmes in so razvrščeni v razrede I, II, III, IV ter T1 in T2, pri čemer so pirotehnične zmesi snovi, katerih osnovni namen je, da pri izgorevanju dosegajo svetlobni, toplotni, dimni ali zvočni učinek. Določba 36. člena pravi, da je prodaja pirotehničnih izdelkov razredov I in II, katerih glavnih učinek je pok, dovoljena v času od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa med 26. decembrom in 2. januarjem. Kdor jih uporablja zunaj tega obdobja ali jih uporablja v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve, ali navedene pirotehnične izdelke uporablja v nasprotju z navodili proizvajalca ali jih predeluje zaradi povečanja učinka, ali če jih uporablja v drugih predmetih, sam izdeluje pirotehnične izdelke ali zmesi ali če pirotehnične izdelke preprodaja, se za prekršek kaznuje z globo 417,29 € do 1251,88 €. Poudariti pa velja tudi, da lahko ognjemete s pirotehničnimi izdelki razredov III in IV izvajajo le strokovno usposobljene osebe s certifikatom usposobljenosti, ki poznajo tehniko in tehnologijo izvedbe, možne nevarnosti in varnostne ukrepe, v skladu s Pravilnikom o izvajanju ognjemetov.
V letu 2005 so policisti ugotovili 154 kršitev s področja pirotehničnih izdelkov, lani kar 248. Nuška Tavčar z Generalne policijske uprave je pojasnila, da lahko “61-odstotni porast števila kršitev predpisov s področja pirotehničnih izdelkov v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 pripišemo večji aktivnosti policijskih enot, ki več pozornosti namenjajo najbolj aktualni varnostni problematiki v svojem okolju v tem času, ter usklajenemu delu z inšpekcijskimi službami (Tržnim inšpektoratom RS, Inšpektoratom RS za notranje zadeve).” Na policiji se zavedajo, da samo z represijo ni možno izboljšati situacije, zato tudi posvečajo izjemno veliko pozornost preventivnemu delu, ki pa seveda učinkuje na dolgi rok, je še dodala Tavčarjeva. Morda se bodo potem nekoliko popravili tudi statistični podatki. S pirotehničnimi izdelki se je denimo lani poškodovalo 23 oseb, leta 2005 pa 16, od tega 12 otrok, leto pred tem “le” 7. Premoženje (avtomobili, poštni nabiralniki, oblačila itd.) so bili v letu 2006 poškodovani v 77ih primerih, leto prej v 68ih. Policisti pa so zasegli 158.968 pirotehničnih izdelkov, največ na državni meji, kar je za kar 81 odstotkov več, kot je bilo zaseženo leta 2005 (87.820).
Sogovornica nam je zagotovila, da bo “policija tudi letos nadaljevala z izvedbo projekta “Bodi zvezda, ne meči petard”, ki ga že od leta 2002 pripravlja v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Inštitutom RS za varovanje zdravja in je usmerjen v preprečevanje negativnih posledic pri uporabi pirotehničnih izdelkov.”
Prometne nesreče – od prekrška do kaznivega dejanja
Prav tako policija po besedah Tavčarjeve vseskozi izvaja številne aktivnosti za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, pa tudi mamil in psihoaktivnih snovi. Sicer pa o kazenskih točkah v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja ter prepovedi vožnje motornega vozila govori že Zakon o prekrških, v 22. in 23. členu, natančneje pa so te sankcije določene v Zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki tudi podrobno navaja posamezne kršitve. Tako se denimo vozniku, ki povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo za druge udeležence cestnega prometa, in ima v organizmu več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo psihoaktivno snov, ki zmanjšuje njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu, poleg globe izreče tudi 18 kazenskih točk (8. odstavek 135. člena ZVCP).
Imetniku vozniškega dovoljenja, ki z odločbo prekrškovnega organa doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, pa sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Enako se zgodi vozniku začetniku, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk (3. in 4. odst. 235. člena ZVCP). O prepovedi nadaljevanja vožnje in začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja pa odloči že policist, če je zaradi telesnega ali duševnega stanja zmanjšana voznikova sposobnost za vožnjo.
Ravnanje, ki privede do prometne nesreče, pa ima lahko znake ne le prekrška, ampak tudi kaznivega dejanja. Tako Kazenski zakonik v 325. členu opredeljuje kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in pravi, da se udeleženec v prometu, ki s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je bila kakšna oseba hudo telesno poškodovana, kaznuje z denarno kaznijo ali za zaporom do treh let. Če pa ima njegovo dejanje za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do osmih let.
Martina Srblin
