Na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) in v Študentskem svetu Univerze v Ljubljani (ŠSUL) smo ogorčeni nad načinom dela vodstva Univerze v Ljubljani z rektorjem Ivanom Svetlikom na čelu, ki je znova pokazal, da nima nikakršnega posluha za študente. Danes je na Univerzi namreč potekal uvodni sestanek, kjer nam je bila predstavljena dopolnjena verzija predosnutka novega statuta Univerze v Ljubljani. Kljub mnogim opozorilom ŠOU v Ljubljani in predlogom, ki jih je podal ŠSUL, je rektor zahteve študentov preprosto ignoriral. Z izjemo nekaj kozmetičnih popravkov je dopolnjena verzija osnutka praktično enaka prvotni verziji, ki je bila že takrat izredno sporna tako vsebinsko kot postopkovno.
Že v začetku letošnjega leta smo skupaj s ŠSUL prvi opozarjali na sporen postopek oblikovanja predloga novega statuta Univerze v Ljubljani, ki je bil pripravljen brez kakršnih koli usklajevanj z deležniki, vseboval pa je tudi precej točk, ki krčijo pravice študentom. Takrat smo vodstvo Univerze pozvali k prekinitvi vseh obstoječih postopkov, ki zadevajo predlog statuta, in k oblikovanju konceptualnega izhodiščnega besedila, v katerega se naj vključi tako ŠOU v Ljubljani kot ŠSUL. Prav tako smo se študentski predstavniki v predlog osnutka statuta poglobili in pripravili predloge za izboljšavo, ki pa v danes predstavljeni dopolnjeni verziji niso bili upoštevani, z edino izjemo preoblikovanja člena, ki je prepovedoval politično propagando v prostorih fakultet.
Nova verzija predosnutka statuta tako še vedno znižuje število možnosti opravljanja posameznega izpita s trenutnih pet na zgolj tri, pri katerem bi bil že tretji izpitni rok plačljiv, čeprav smo rektorju v enem od naših odzivov dokazali, da imajo nekatere uspešnejše univerze na voljo tudi po več izpitnih rokov kot pet in da Univerza v Ljubljani v tem ni nobena izjema, kot trdi sam. Plačljiv tretji rok vodi v še večjo finančno obremenitev študentov, predvsem naraščajoči delež socialno ogroženih, ki jim študentsko delo predstavlja najpomembnejši vir dohodkov in se zaradi tega pogosto nimajo časa dovolj dobro pripraviti na izpit.
V dopolnjeni verziji prav tako še vedno ostaja ukinitev pritožbe na oceno in krajšanje nekaterih postopkov za uveljavljanje pravic, kot je na primer ukinjanje poziva k dopolnitvi v primeru nepopolne vloge. Ostaja tudi študij na daljavo, čeprav smo študentski predstavniki opozarjali, da je lahko takšna oblika študija problematična, če ni jasno opredeljena, saj ne more zagotoviti enake kakovosti znanja in posledično tudi ne enakega naziva oziroma stopnje izobrazbe kot tradicionalni študij v reguliranem akademskem okolju.
Na ŠOU v Ljubljani in Študentskem svetu Univerze v Ljubljani menimo, da tovrsten način dela meji na norčevanje iz študentov, neupoštevanje predlogov za izboljšavo, ki smo jih posredovali vodstvu Univerze, pa je odraz rektorjevega izjemnega nespoštovanja do študentskih stališč in zahtev. Zaskrbljeni smo nad rektorjevim nedemokratičnim delovanjem in se sprašujemo, kaj nam razen protestov sploh še preostane pri boju za naše pravice, če vodstvo študentov ni pripravljeno poslušati. ŠOU v Ljubljani podpira ŠSUL v boju proti enoumju in protištudentskemu delovanju s strani Univerze v Ljubljani, kateremu smo priča zadnje čase, zato ponovno zahtevamo, naj se v oblikovanje osnutka novega statuta vključi vsaj legitimne predstavnike študentov in sindikatov ter se upošteva naše predloge.
