Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je na področju šolstva v zadnjem času uvedlo številne spremembe, ki so za študente večinoma neugodne oziroma jih spravljajo v še slabši položaj, kot že je. Njihove navedbe sicer obljubljajo povečanje zaupanja v slovenske visokošolske zavode, v podeljene diplome in druge listine, povečanje mednarodne kredibilnosti in prepoznavnosti slovenskih visokošolskih zavodov ter zagotovitev kakovostne evalvacije slovenskih visokošolskih zavodov in študijskih programov. Interpretacij ukrepov na področju visokega šolstva je veliko in so različne. Predlogov sprememb, ki se nanašajo na študijske pogoje, je veliko in o njih je težko soditi.
Podaljšanje akreditacij visokošolskih zavodov
Novela zakona o visokem šolstvu med drugim podaljšuje roke za podaljšanje akreditacij visokošolskih zavodov. Univerze lahko tako brez soglasja Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu spreminjajo obvezne vsebine že akreditiranih študijskih programov. Novela prinaša tudi dopolnitev ureditve visokošolskega transnacionalnega izobraževanja oziroma vstop tujih visokošolskih ustanov v slovenski prostor.
Absolventski staž
Po Zakonu o uravnoteženju javnih financ in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu je spremenjen status študenta in pravica do koriščenja absolventskega staža.
Za študente, vpisane v študijske programe prve ali druge stopnje v študijskem letu 2012/13, ki so do zaključka študijskega leta 2011/12 že uveljavljali pravico, da enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, ni sprememb. Status študenta se jim preneha, če ne dokončajo študija v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra.
Študentom vpisanim v študijske programe prve ali druge stopnje v študijskem letu 2012/13, ki bodo v času študija ponavljali letnik, spremenili študijski program ali smer, status preneha veljati ob zaključku zadnjega semestra in absolventskega staža ne morejo koristiti.
Šolnine
Pojavljajo se številne govorice o uvedbi šolnin, vendar ministrstvo poudarja, da za to ni zakonske podlage, potreben bi bil vsaj sklep ministra, ki pa je obljubil, da zaenkrat 1. in 2. stopnja ostaneta brezplačni. Do kdaj?
Mladi raziskovalci
Čeprav je obstajala bojazen, da bodo razpis za mlade raziskovalce ukinili, ta ostaja, vendar v zmanjšanem obsegu. Število razpisanih mest se je sicer zmanjšalo, kar je škoda, saj ta program mladim omogoča na podlagi študijske uspešnosti dostop do doktorskega študija.
Manj vpisnih mest
Trend zmanjšanja razpisanih mest na fakultetah se nadaljuje. Ministrstvo je znižalo število vpisnih mest na skoraj vseh študijskih področjih, najbolj v družboslovju in humanistiki. Za redni in izredni študij je v letu 2013/14 na voljo 25.173 vpisnih mest, kar je za 2063 manj kot v tekočem letu. Študentom višjih strokovnih šol pa je v prihodnjem študijskem letu na voljo 14.312 vpisnih mest.
Štipendije
Študentje so nezadovoljni tudi s štipendijami. Glavni očitek je, da študentom ne zadostujejo za preživetje, po drugi strani pa jih je premalo. Zato si prizadevajo za več in višje štipendije, nove vrste štipendij in možnost prejemanja več vrst štipendij hkrati, višja naj bi bila osnovna višina štipendije, omogočeno naj bi bilo prejemanje štipendij na vseh stopnjah bolonjskega študija za celotno obdobje trajanja študija.
Ksenija Gider
