Ob jutrišnjem svetovnem dnevu mladih in v času, ko se večina vprašanj vrti okrog iskanja študentske postelje, želimo opozoriti na problematiko iskanja trajnejše nastanitve. Stanovanjska problematika namreč, še posebno v obalnih občinah, izrazito pesti mlade, ki se želijo osamosvojiti. Kulturno izobraževalno društvo PiNA je z namenom identifikacije potencialnih pozitivnih ukrepov, politik in programov, oblikovalo delovno skupino za stanovanjsko problematiko mladih ter pripravilo delovni dokument s predlogi in smernicam za spremembe.
Samostojno bivanje predstavlja eno ključnih točk osamosvajanja in doseganja avtonomije mladih. Slovenija sodi med države, v katerih se mladi najkasneje odselijo od staršev. Po podatkih Eurofounda 2011 sodimo v vrh EU, saj kar 85% mladih, starih 18–29 let, živi pri starših. PiNA je z namenom identifikacije potencialnih pozitivnih ukrepov, politik in programov, v sklopu Stičišča NVO Istre in Krasa, oblikovala delovno skupino za stanovanjsko problematiko mladih v obalnih občinah. Skupina je pred kratim zaključila z delom. Kot rezultat je nastal delovni dokument – raziskovalno delo, ki temelji na strokovnih kompetencah članov skupine ter terenski vpetosti v izzive mladih, stanovanjske izzive in izzive obalnih občin. V njem je skupina povzela dokumente, ki urejajo področje stanovanjske problematike mladih, prepoznala osrednje izzive, identificirala neizkoriščene potenciale stanovanjskih praks ter podala konkretne predloge za ukrepe in smernice za urejanje področja v prihodnosti. S tem želi PiNA, kot vodilna nevladna organizacija Istre in Krasa, spodbuditi spremembe trenutno problematičnega in nič kaj spodbudnega stanovanjskega okolja za mlade.
Kaja Cunk, strokovna sodelavka PiNE: »Med neizkoriščene potenciale gotovo sodijo zadružno bivanje, najem-za-nakup, vračanje v naravo in zaledje mest, zgledovati pa se moramo tudi po dobrih praksah drugih slovenskih občin. V delovnem dokumentu, poleg smernic, predlagamo konkretne ukrepe: pomladitev koprskega zaledja z enkratnimi subvencijami za obnovo nepremičnine, pomladitev stavbnega fonda v občini Ankaran ter subvencije, rente in oprostitev plačila komunalnega prispevka za mlade družine v občini Hrpelje–Kozina.«
Delovno skupino so sestavljali še Mario Benkoč, Tabita Jerant, Kaja Joksič, Anu Kahuna, Anita Paučić in Nina Tepeš. Čeprav je v dokumentu pod drobnogled vzeto področje obalnih občin, je model in smernice za reševanje problematike možno razširiti na vso Slovenijo.
