Tekmovalnost nam je najbrž v krvi. Še dobro, kajti zdrava konkurenca te ozdravi spanja na lovorikah in te spodbudi k nenehnemu strmenju k napredku. Univerze pri tem niso nobena izjema; trudijo se za zviševanje kakovosti svojega dela in vsako leto pozorno spremljajo lastno in tuje rangiranje na različnih lestvicah …
Šanghajska lestvica
Poleti je Inštitut za visoko šolstvo ugledne šanghajske Jiao Tong Univerze (SJTU), ustanovljene leta 1896, že peto leto zapored objavil svojo lestvico 500 najboljših univerz sveta ter še lestvice stotih najboljših univerz Evrope, Amerike, Azije s Pacifiškim otočjem in Afrike. Tako imenovane šanghajske lestvice kljub nekaterim kritikam uživajo sloves verodostojnega rangiranja univerz po kakovosti. Nekoliko bolj poudarjajo raziskovalno dejavnost, kot bi si naše univerze morda želele, pa vendar – omogočena je jasna in vsaj do določene mere razčlenjena primerjava med svetovnimi univerzami.
Kriteriji ocenjevanja
Kriteriji za razvrščanje, ki se jih poslužuje šanghajski inštitut, prispevajo k skupni oceni različne deleže. Po deset odstotkov možnih točk je mogoče pridobiti za Nobelove nagrajence oziroma dobitnike najvišjih področnih nagrad iz vrst gojencev univerze (oziroma po dvajset odstotkov, če so nagrado dobili v času zaposlitve na ocenjevani univerzi) ter za velikost in akademsko sestavo institucije. Do dvajset odstotni delež si lahko univerza prisluži tudi z visoko citiranimi raziskovalci z 21 področij humanistike, medicine, naravoslovja, tehnike in družboslovja; z objavami v revijah Nature in Science, ter z objavami v njima ustreznih revijah za družboslovne in humanistične visokošolske institucije. Kriteriji so torej štirje; kakovost izobraževanja, kakovost ter velikost univerze ter njen raziskovalni output. Poleg te splošno priznane šanghajske lestvice pa sta ugledni tudi “Timesova” in “Madridska” lestvica, ki uporabljata nekoliko drugačna merila ocenjevanja. Pri Timesu so na primer pozorni na zadovoljstvo študentov, oceno raziskovanja, vpisne standarde, število študentov na učitelja, knjižnico, prostore in opremo, delež diplomantov z odliko, zaposlitvene možnosti in osip. Madridsko lestvico pa oblikujejo na podlagi meritev prisotnosti znanstvene aktivnosti univerz na svetovnem spletu, kar morda bolj poudari tudi pedagoško komponento univerzitetnega dela. Obstajajo pa seveda tudi lestvice, ki za razliko od splošnih razvrstitev najboljših univerz, rangirajo najboljše po posameznih področjih. Posebej na očeh so tovrstne lestvice poslovnih šol, denimo tista, ki jo pripravlja The Economist.
Slovenska uvrstitev
Na šanghajski lestvici za leto 2007 se je Univerza v Ljubljani (UL) znašla med 402. in 508. mestom, pri tem pa ni nepomembno, da je v kategoriji znanstvenih objav dosegla 32,3 točke, kar je primerljivo celo z univerzami, ki zasedajo do sto oziroma sto petdeset mest boljše uvrstitve (za primerjavo: na “Timesovi” THES lestvici UL zaseda 362. mesto). Svojega komentarja nam UL žal ni sporočila, prav tako tega ni storila Univerza v Mariboru, ki pa se, tako kot preostali Primorski univerzi, na šanghajsko lestvico (še) ni prebila. Zato pa nam je stališče Univerze na Primorskem (UP) pojasnil Leon Horvatič, vodja kabineta rektorice UP: “Šanghajsko lestvico sicer spremljamo, vendar je glede na postavljene kriterije precej nerealno pričakovati, da bi se tako mlada univerza, kot je UP, uvrstila zelo visoko”. Horvatič je dejal tudi, da je bilo ob zaključku mandata rektorice pripravljeno obsežno samoevalvacijsko poročilo, v katerem je predstavljeno uresničevanje razvojnih ciljev univerze v tem obdobju ter aktivnosti za prihodnje obdobje. Internih meril za zagotavljanje kakovosti niso oblikovali, upoštevali so nacionalna merila. “Da pa bi lahko v prihodnje ustrezno razvijali to področje, bo potrebno na univerzitetni ravni ustanoviti samostojno strokovno službo za področje kakovosti. Trenutno smo edina državna univerza, ki nima univerzitetne službe za kakovost,” je še dodal Horvatič. Na šanghajsko lestvico pa si zelo želi Univerza v Novi Gorici; njen predsednik, prof.dr. Danilo Zavrtanik, cilja ne le na “golo” uvrstitev na lestvico, pač pa tudi na čim višje mesto na njej.
Med 500 več evropskih, a boljše ameriške univerze
Nesporno prva je znova Harvard Univ., ki je tudi ovrednotena s 100 odstotki. Sledita ji še dve ameriški univerzi, Stanford Univ. in Univ. California – Berkley, potem pa na četrtem mestu najdemo prvo evropsko univerzo, Univ. Cambridge. Do naslednje, Univ. Oxford, ki je na desetem mestu, se zvrstijo še Massachusetts Inst. Tech. (MIT), California Inst. Tech., Columbia Univ. ter Princeton Univ. Na lestvici 500 najboljših univerz sveta številčno prevladujejo evropske, ki jih je kar 208. Sledijo jim ameriške, 197 jih je, univerz iz azijske skupine je 100, iz afriške pa le tri (pri čemer je najboljša med njimi uvrščena med 203. in 304. mestom). Toda med prvih sto se je zavihtelo znatno več ameriških kot evropskih univerz; 58 ameriških in le 34 evropskih. Od evropskih držav ima največ univerz med najboljšimi Velika Britanija, in sicer nad štirideset, od tega so se štiri uvrstile med prvih 25. Tudi nemških institucij je med najboljšo petstoterico okrog štirideset, francoskih in italijanskih je pol manj. Najboljša švicarska univerza je na 27. mestu, najboljša francoska na 39., najboljša nizozemska na 42., najboljša danska na 46., najboljši nemška in švedska pa na 53. mestu.
Martina Srblin
