Zaključek lanskega študijskega leta je minil v znamenju številnih debat o osnutku predloga Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno razvojni dejavnosti, ki je bil po mnenju mnogih neustrezen, prislužil pa si je tudi zavrnitev s strani Rektorske konference RS in visokošolskih partnerjev. In kaj se z predlogom zakona dogaja zdaj?
Zgodba do zdaj
Zgodba osnutka predloga Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno razvojni dejavnosti se je začela sredi aprila, ko so na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pripravili osnutek predloga združenega Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti (ZVŠRRD). V torek, 24. aprila, je na predstavitvi osnutka predloga ZVŠRRD na Univerzi v Ljubljani rektorica dr. Andreja Kocijančič ministra seznanila, da je osnutek predloga ZVŠRRD, ki jim je bil predstavljen, nesprejemljiv iz vsebinske in pravne plati, zato po njenem mnenju ni dobra podlaga za razpravo. Izrazila je željo, da predlagatelj osnutek zakona umakne. Enako stališče kot Univerza v Ljubljani je zavzela tudi Rektorska konferenca RS in visokošolskih partnerjev, ki 26. aprila podala naslednje mnenje: “Rektorska konferenca Republike Slovenije in podpisani partnerji z veliko zaskrbljenostjo ocenjujemo, da je predlog Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno razvojni dejavnosti (ZVŠRRD), ki smo ga prejeli s strani Ministrstva RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, konceptualno zgrešen, pravno nedodelan sam po sebi poln vsebinskih neskladij in z vidika posameznih rešitev neustaven. Kot tak ne nudi ustrezne podlage za urejanje področja znanosti in visokega šolstva ter osnove za smiselno razpravo.” Podobno stališče je zavzela tudi Študentska organizacija Slovenije: “Osnutek predloga zakona odpira vrata neregulirani privatizaciji visokošolskega prostora, ruši avtonomijo univerz ter drastično posega na področje študentskih pravic. Znanje obravnava kot tržno blago, spodbuja elitizacijo ter omejuje dostopnost visokega šolstva z uvedbo šolnin in zmanjševanjem pravic študentov.”
Na problematiko je opozarjala tudi Avtonomna tribuna, organizacija posameznikov in posameznic, ki je namenjena razpravi o problematiki študija, reformah visokega šolstva, privatizaciji univerze in o vprašanju avtonomije.
In kaj se je zgodilo čez poletje?
V začetku julija je dr. Jure Zupan, takratni minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, umaknil osnutek predloga zakona. Visokošolski in raziskovalni partnerji so odločitev pozdravili, ustanovila pa se je tudi delovna skupina za pripravo izhodišč za pripravo zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Vmes je minister Zupan odstopil, študenti pa z zanimanjem pričakujejo njegovega naslednika, ki bo, vsaj tako upajo, bolj naklonjen študentski problematiki. Zgodbe torej še ni konec …
Veronika Žagar