Zakaj država ne mara študentov? Zakaj nam ne pustijo, da bi se čim prej osamosvojili in ustvarili družino? Zato, ker enostavno ne vedo, kako je biti študent dandanes. Sami so se namreč šolali v Titovih, socialističnih časih, ko je za malega človeka bilo zelo dobro poskrbljeno.
Zadnji dve leti marsikateremu študentu ni bilo jasno, kaj pravzaprav hoče država z davčno zakonodajo storiti. Bili smo nekajkrat na ulicah in zahtevali svoje pravice ter nekaj malega dosegli. Vseeno pa se je vlada na tem področju pokazala kot dokaj trden in močan sogovornik, ki ne popušča. Škoda, da ji te odločnosti manjka na tistih področjih, kjer so lobiji najmočnejši. Verjamem, da bi posledično prihodki v državno blagajno sunkovito narasli in tako ne bi bilo potrebno ”pritiskati” na študentski sektor z dokaj nelogičnimi in nerazumljivimi zahtevami.
Kakšna je davčna zakonodaja za študenta za leto 2006? Vsak študent, ki je v tem letu delal prek študentskega servisa, bo moral oddati dohodninsko napoved. Splošna davčna olajšava pa ni za vse študente enaka. Vsi študenti namreč ne morejo uveljavljati višje olajšave, ki znaša 1.200.000 sit. Do nje niso upravičeni tisti, ki nimajo statusa (pavzerji) ter starejši od 26 let, ki lahko koristijo splošno davčno olajšavo le v višini 604.330 sit. (razen, če so se vpisali na študij pred 26. letom, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa, za podiplomski študij pa največ za dobo štirih let od vpisa). Pravzaprav lahko rečemo, da se trenutna davčna zakonodaja deli na “pridne” in “nepridne” študente. Vkolikor študentu pač ni uspelo narediti vseh izpitov pravočasno in mora zato pavzirati, bo kljub sicer več prostega časa za delo imel nižjo davčno olajšavo, ki mu bo znižala zaslužek. Poleg tega, da mu bo država ob vsakem nakazanem znesku trgala 22.5 % (kar je veliko za povprečnega študenta) bo tudi budno pazila, da ”nepridni” študent ne bi zaslužil več kot 604.330 sit. Če bo prekoračil ta znesek, mu država ne bo vrnila nazaj vse akontacije, ki si jo je med letom jemala, ampak si bo del zadržala. Torej, več kot bo študent zaslužil, več si država vzame. No, poglejmo preprosti izračun, kako to izgleda v praksi:
Predpostavimo, da ima mesec v povprečju 22 delovnih dni in da študent dela ”standardnih” 164 ur (v povprečju sedem ali osem ur na dan) na mesec in je na uro plačan 900sit/h. Koliko študentu ostane denarja, ko si država vzame svoj delež.
Na mesečni ravni:
(164ur * 900sit) 147.600 – 33.210 (akontacija 22,5 %) = 114.390 sit
Na letni ravni:
(12 * 147.600 sit) 1.771.200 – 398.520 (akontacija 22,5 %) = 1.372.680 sit
Torej, država bi si od mesečnega zaslužka vzela 33.210 sit, od letnega zaslužka pa kar 398.520 sit. No, in ker je s takim načinom dela študent presegel cenzus 604.330 sit, mu država ne bo vrnila vse akontacije nazaj. Davčni izračun za leto 2006 sledi tako:
Davčni izračun študenta z nižjo davčno olajšavo za leto 2006:
Skupaj zaslužki 1.771.200
Normirani stroški -10% 177.120
Olajšava za posebne namene 2% 31.882
Splošna olajšava 604.330
Posebna osebna olajšava 0
Osnova obdavčitev 957.868
Dokončna obdavčitev 153.259
VRAČILO DOHODNINE (398.520 sit – 153.259sit) 245.261 sit
več: www.studentski-servis.com/ess/izracun.php#izracun
Študent bo torej od 398.520 sit nazaj dobil 245.261 sit, 153.259 sit pa si bo država vzela.
Sporno je tudi to, da s takim načinom študentje pravzaprav brezobrestno posojamo državi naš težko prigarani denar, da ga le-ta brezobrestno obrača.
No, ostali ”pridni” študentje, ki imajo status študenta za tekoče šolsko leto, lahko uveljavljajo davčno olajšavo v višini 1.200.000 sit, ne smejo pa zaslužiti več kot 1.600.000 sit. Če bodo presegli dovoljeno mejo le za 1 tolar, bodo plačali državi približno 250.000 SIT dohodnine.
V prihodnje pa se nam obetajo še slabši pogoji. Splošna davčna olajšava za leto 2007 bo za vse študente enaka in se bo znižala z 1.200.00 na približno 650.00 sit, kar pomeni, da se bo študentom zaslužek še dodatno zmanjšal. Slaba novica je tudi, da se bo ukinila davčna olajšava za stanovanje, ki je znašala 4 %. Vladna koalicija je s tem obremenila vse mlade državljane, ki bi si želeli ustvariti lasten dom in samostojno družino. Tak ukrep je tudi v nasprotju z obljubljami in izjavami, ki so jih dajali najvidnejši politiki vladne koalicije mladim, češ ”da bodo prav za mlade in mlade družine oblikovali prijazno stanovanjsko politiko”. Naj samo spomnim, da naj bi Slovencev ob taki nataliteti, kot je bila v zadnjih 15 letih, leta 2050 bilo le še 1,5 mio prebivalcev v Sloveniji. Ni čudno, saj se mladi odločajo za otroke vse bolj pozno, saj se enostavno ne morejo postaviti na svoje noge. Država mladim praktično onemogoča samostojnost. Po drugi strani pa vlada gre na roko upokojencem, čeprav celo iz Bruslja pošiljajo alarm, da je pokojninska reforma napačno zastavljena in gre na škodo mladim, kateri bodo učinke občutili že čez nekaj let.
Zaradi take davčne politike, ki naj bi ”razbremenila gospodarstvo in malega človeka”, naj bi v državnem proračunu nastala proračunska luknja težka okoli 110 mrd sit. Vlada že razmišlja, kako bi tako finančno luknjo pokrila, nejverjetnejši scenarij pa se zdi, da bodo v letu 2008 enostavno dvignili DDV iz 8.5 % na 9 % in iz 20 % na 21 %, torej se bodo vsi življenski stroški podražili. No, kljub vsemu pa ima zgodba tudi pozitivno stran. Volitve bodo v manj kot dveh letih, takrat pa lahko pričakujemo, da bodo politiki do mladih bolj prijazni in razumljivi, saj bodo navsezadnje naše glasove potrebovali prav vsi.
Predrag Rajčič
