Čez nekaj dni, 22. aprila, bo svetovni dan Zemlje. Ozrite se malo okrog sebe in videli boste, kako se je naša Zemlja spremenila.
Ozonska luknja se iz dneva v dan veča. Vse več je poplav, potresov in najrazličnejših naravnih katastrof. Za vse to pa je kriv naš malomaren odnos do narave.
Kaj smo naredili?
Kaj je človeška rasa do sedaj naredila svojemu planetu? V tem stoletju smo uničili skoraj polovico deževnih gozdov. Zalili in zasipavali smo močvirja, polna življenja, in onesnažili koralne grebene, kjer živi mnogo vrst rib. Zastrupili smo gozdove v Evropi in izčrpali veliko travišč v Afriki, širjenja mest, pa tudi razvoja industrije in kmetijstva. Zaradi sprememb, ki smo jih povzročili ljudje s svojimi dejavnostmi, se mnoge živali borijo za obstanek, saj njihovi domovi in zaloge hrane izginjajo. Ozračje se segreva, vse več je vremenskih sprememb in naravnih katastrof. Topijo se ledeniki, morska gladina se dviguje, ogroženih je več tisoč živalskih in rastlinskih vrst.
Ali lahko jaz, nebogljen posameznik, rešujem svet?
Preprečimo nadaljnje naraščanje podnebnih sprememb z varčevanjem – kupimo varčne svetilke, z zniževanjem temperature v hiši lahko prihranimo precej velik delež energije. Ko kupujemo aparate za gospodinjstvo, najprej na njih pogledamo, ali imajo oznako za energijsko varčne naprave. Med naša vsakdanja in obvezna dela spada tuširanje. Namesto, da se vsak dan kopamo v veliki količini vode, uporabimo raje enostavneje in hitrejše tuširanje, in tudi vodo si lahko ogrejemo na manjšo temperaturo. Raje, kot da sedemo v avtomobil in se odpeljemo do najbližnje trgovine, vzemimo kolo ali pa se odpravimo peš. Kmetje vedno bolj posegajo po gozdovih. Gozd daje veliko kisika za življenje ljudi in rastlin, in če se bo krčenje gozdov nadaljevalo še tako naprej, se lahko vprašamo, od kod bomo nadomestili izgubljen kisik.
Polonca Štritof, Očistimo Slovenijo v enem dnevu!
»Ravnanje s planetom Zemlja je zelo mačehovsko. Prebivalci Slovenije se obnašamo tako, kot da bi na voljo imeli 5 Zemelj in ne le ene, za vse naše želje in umetno ustvarjene potrebe. Potrošništvo je največja rakava rana Zemlje. Ljudje nakupujemo brez meja, stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo, vse v hrepenenju, da bi nekaj zapolnilo našo notranjo praznino. Kopičenje stvari na simbolni ravni obljublja prav to, vendar pa nima te moči, zato še naprej kupujemo … Tudi reklame igrajo na to našo nezavedno hrepenenje in obljubljajo srečo. Narava se je začela našemu ravnanju upirati. Sprašujemo se, kakšna katastrofa se bo morala zgoditi, da bo prišlo do spremembe vrednot, do katere mora priti, saj bomo sicer uničili same sebe. Žalostni smo, ko vsak dan opazujemo brezbrižnost ljudi. Ko se z njimi pogovarjamo, mnogokrat rečejo …”ne, temu se pa ne bi mogel odpovedati, to imam preveč rad”. Vendar pa se ne zavedamo, da je takšno razmišljanje podobno temu, da se odločamo med sladoledom in obstojem. Kaj bi izbrali? Ljudem je treba vrniti moč, odgovornost za svoje ravnanje. Razpaslo se je razmišljanje, da je za vse odgovorna država. Vendar pa smo država ljudje in če mi sami ne bomo naredili spremembe, do nje ne bo prišlo. Skratka, čas je, da človeštvo prevzame odgovornost za svoja dejanja in v večji meri začne razmišljati za prihodnost svojih otrok, vnukov.«
Tanja Cegnar, ARSO/MOP/GOV
»Zemlja je v geoloških obdobjih doživela velike in burne spremembe. V njeni zgodovini so se razvile številne uspešne rastlinske in živalske vrste, vsekakor, za najuspešnejšo štejemo ljudi. Postali smo tako uspešni, da trošimo bistveno več dobrin, kot bi jih lahko, če bi želeli ohraniti trajnostno sožitje s planetom. Porabimo preveč energije, surovin, proizvajamo preveč odpadkov, zato se okoljsko ozaveščeni pogosto vprašamo, kako naj zaščitimo planet. Vendar si zastavljamo napačno vprašanje. Vprašati bi se morali, kako naj zaščitimo sebe pred svojim netrajnostnim delovanjem. Ljudje najbolj ogrožamo prav sebe, svojo civilizacijo, na katero smo tako ponosni. Planet lahko ranimo, onesnažimo, povzročimo velike spremembe, a kljub temu bo preživel in si v geološki časovni skali sčasoma opomogel. Naša civilizacija pa ne bo več dolgo vzdržala, če ne bomo zares začeli razmišljati in ravnati v skladu s pravili trajnostnega razvoja.«
Dan Zemlje je dan, da naredimo korak naprej. Eno Zemljo imamo in jo moramo imeti radi, jo ceniti in spoštovati. Vsak naj naredi nekaj dobrega za naš planet, pa čeprav bo to majhen korak. Prav z majhnimi koraki lahko naredimo veliko, posebej še, če nas bo zmeraj več. Pa naj bo to: papirček, ki ga boš pobral, skrbno ravnanje s pitno vodo, varčevanje z energetskimi viri, skrb za okolje, tako šolsko kakor doma … Zemlja ni naša, kot pravi star indijanski pregovor: »Zemljo smo dobili izposojeno od svojih dedov in jo čuvamo za svoje vnuke«.
Mojca Buh
