Jesen je čas grozdja in kostanja. Ste vedeli, da sta oba zdrava in vsestransko uporabna?
Grozdje
Grozdje sodi med najstarejše vrste sadja, človek ga je gojil na Kavkazu že v kameni dobi. Stari Egipčani, Feničani, Grki in Rimljani so ga vzgajali, da bi pridobivali zdravilni grozdni sok. Poznamo več sort grozdja: belo in rdeče, namizno grozdje, ki se uporablja sveže, pa suho, ki se pridobiva z naravnim sušenjem grozdja, brez pešk, ki vsebuje manj tanina itd. Zelo pomembno je poreklo, da ni škropljeno. Škropljenja ne potrebujejo samorodne sorte (npr. šmarnica, jurka in izabela), namizne in vinske sorte pa gredo običajno skozi zelo intenziven program škropljenja, zato se jim izogibajmo.
Vsebuje dragocene sestavine, grozdni sladkor, minerale, kot so kalij, kalcij, fosfor, beljakovine, sadne kisline, aromatične substance, vitamin B (razen vitamina B12) in vitamin C. V 100 gramih svežega grozdja je le 69 kalorij, 0,72 grama proteinov, 0,16 grama maščob, 18,10 grama ogljikovih hidratov. Je zelo učinkovit čistilec organizma. Pozitivno deluje na celo telo, pomaga pri hujšanju, je hrana za živce, možgane, zobovje in kosti, pozitivno deluje na črevesje, odpravlja težave z zaprtjem in s slabo prebavo, učinkuje na ledvice ter učinkovito deluje proti kopičenju sečne kisline, putiki in arteriosklerozi. Prehransko najučinkovitejše so rdeče, torej temno vijolične sorte grozdja s čim temneje obarvano lupino. Največ koristnih sestavin je v lupini, ki jo nekateri izpljunejo, in v peškah.
Naj na koncu še omenim, da je vsestransko uporaben tako v pripravi hrane kot v peki.
Že v antičnih časih so ga častile ženske v kozmetiki in z njim ohranjale mladost in lepoto. Danes je pogosta sestavina krem, mask, oblog in pilingov, saj vsebuje izjemno veliko antioksidantov. Masko za obraz iz grozdja si lahko pripravite tako, da enostavno pretlačite skodelico grozdnih jagod in sok nanesete na obraz, pustite delovati 10 minut in sperete z mrzlo vodo.
Kostanj
Jeseni zadiši tudi po kostanju, ki so ga v Evropo prinesli konec 16. stoletja s Kavkaza in Himalaje. V 19. stoletju je postal cenjena zdravilna rastlina. Uživamo ga kuhanega ali pečenega.
Za razliko od drugih oreškov in semen ima kostanj relativno malo kalorij, je pa hkrati bogat vir mineralov, vitaminov in drugih hranilnih snovi, ki koristijo našemu telesu. Večinoma ga sestavlja škrob. Njegova sestava je podobna kot pri drugih škrobnatih živilih, vendar vsebuje poleg vitaminov in mineralov tudi precej kakovostnih beljakovin.
Je dober vir vlaknin, ki znižujejo nivo škodljivega holesterola v krvi in preprečujejo, da bi se prevelike količine holesterola absorbirale v črevesje, vir vitamina C, ki vpliva na gradnjo zob in kosti, uravnava delovanje žil, je močan antioksidant, ki ščiti pred staranjem kože. Ima veliko folatov, zato ga priporočajo tudi nosečnicam. Je tudi bogat vir mononenasičenih maščobnih kislin, ki pomagajo zniževati slab holesterol in zvišujejo nivo dobrega holesterola v krvi. Vsebuje še minerale, kot so železo, kalcij, magnezij, mangan, fosfor in cink, B-vitamine. Je pa tudi brezglutensko živilo.
Zaradi visoke vsebnosti škroba je iz kostanja mogoče izdelati moko, ki jo uporabljamo samostojno ali pa jo zmešamo z moko iz drugih žitaric. Primerna je za pripravo peciva in kruha. Za primerjavo: 100 gramov pečenega kostanja ima v povprečju 245 kalorij, kuhan kostanj pa precej manj, in sicer okoli 170 kalorij.
Uporabni so tudi listi, ki vsebujejo flavonoide, čreslovine in vitamin C. V ljudski medicini so ga nekoč uporabljali pri težavah z oslovskim kašljem, astmo, bronhitisom in drugih težavah z dihali. Skorja je veljala kot nadomestek za kininovo skorjo pri vročičnih obolenjih, malariji in kožnih boleznih.
Iz kostanja delajo tudi tinkture za lajšanje težav s krčnimi žilami.
Matej Glažar
