Huda katastrofa na Japonskem je pretresla ves svet. Potres je naredil svoje, vendar je glavni vzrok tragedije sledil kasneje. Cunami je terjal mnogo žrtev ter povzročil ogromno materialne škode. Najhujše posledice pa so še danes vidne na jedrski elektrarn
Pogovarjali smo se z Dejanom Savićem – zastopnikom za podnebno energetsko politiko pri neodvisni globalni organizaciji Greenpeace. Tudi on se je strinjal – Slovenija mora čim prej opustiti rabo jedrske energije in se namesto tega usmeriti v varne in zelene tehnologije.
Japonsko je stresel hud potres in zaradi poškodovane jedrske elektrarne so morali izseliti več tisoč ljudi. Mnogi so obsojeni na smrt. Kaj točno se je sploh zgodilo? Kako pa je z našo nuklearko? Kaj bi se zgodilo, če bi bili mi v podobnem položaju in bi nas stresel tako močan potres?
Zaradi naravne katastrofe je na Japonskem prišlo do okvare sistema hlajenja na več jedrskih reaktorjih, kar je vodilo k pregrevanju in posledično k poškodbi samih reaktorjev. Ko se jedrska elektrarna zaustavi, v njej še naprej potekajo jedrski procesi, ki pa morajo biti strogo kontrolirani. V Fukušimi smo videli odpoved tovrstnega nadzora. Sledila je vrsta poškodb, ki so omogočile izpuščanje radioaktivnosti v okolje.
Kako je z varnostjo nuklearke pri nas? Lahko preventivno kaj storimo, da se kaj takega ne bi zgodilo, da bi bile posledice čim manjše?
Japonci so visokotehnološka družba in svoje jedrske elektrarne so gradili z najvišjimi protipotresnimi standardi. Njihove elektrarne so ustrezale vsem mednarodnim standardom glede jedrske varnosti. Jedrska nesreča se je vseeno zgodila. Tako na Japonskem kot pri nas se lahko pred jedrsko nesrečo zavarujemo tako, da čim prej zaustavimo jedrske elektrarne in se preusmerimo na varne in obnovljive vire energije ter v ukrepe, ki nam bodo pomagali učinkoviteje porabiti energijo, ki jo že proizvedemo (izolacija stavb, pasivna gradnja, kakovosten javni prevoz).
Kaj bi se zgodilo s Slovenijo, če bi jo stresel tak potres?
Jedrska nesreča se lahko zgodi zaradi naravne nesreče, človeške napake, terorizma ali napake v tehnologiji. Dokler se nesrečne okoliščine ne zgodijo, ne moremo zares vedeti, kaj se lahko zgodi. Slovenija mora čim prej opustiti rabo jedrske energije in se namesto tega usmeriti v varne in zelene tehnologije. Edino tako bomo zares odstranili vsakršno možnost za jedrsko nesrečo.
Kakšnega najbolj črnega scenarija se lahko nadejamo pri nas, če nas v prihodnosti strese?
Sprostitev radioaktivnih snovi v okolje v omejenem obsegu, ki pa že lahko terja omejeno aktiviranje ukrepov v sili. Kaj to pomeni? Opustiti moramo jedrsko energijo, da se tak scenarij nikoli ne bo mogel zgoditi.
G. Pahorju Ste v imenu Greenpeace organizacije poslali tudi pismo z zahtevami o jedrski energiji pri nas. Kaj ste zahtevali, kaj želite doseči? Ali mislite, da boste kaj uspešni pri predsedniku vlade?
V pismu zahtevamo, da se čim hitreje, najkasneje pa do leta 2023 zaustavi jedrski reaktor v Krškem, da se opustijo vsi načrti za gradnjo dodatne nuklearke NEK II in da se začne resna in strokovno podprta razprava o izkoriščanju obnovljivih virov energije in učinkoviti rabi energije. Z ustreznimi politikami bi lahko v Slovenji nadomestili energijo iz nuklearke z obnovljivimi viri energije. Da bi se to zgodilo, pa moramo ustrezno politiko sprejeti že zdaj.
»Prehod na obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije pomeni ukrepe na vsaki hiši in na vsakem stanovanju. Učinki se ustvarjajo v vsaki slovenski vasi, mestu in v vseh slovenskih regijah. Te spremembe povsod ustvarjajo nova delovna mesta in boljšo kvaliteto življenja. Vsega tega ne bomo dobili, če bomo vztrajali na preživetih rešitvah kot je NEK II ali TEŠ 6,« je za konec dodal Savić.
Tjaša Kržišnik
