Društvo mladih raziskovalcev Slovenije je prvič izbralo mentorja leta in to je prof. dr. Janko Kos. Z njim smo se pogovarjali o njegovem delu in življenju.
Kako bi sami sebe predstavili?
Sem redni profesor farmacevtske biokemije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, raziskovalno delam tudi na Institutu Jožef Stefan, kjer vodim Odsek za biotehnologijo. Na Univerzi v Ljubljani sem leta 1983 diplomiral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, kot mladi raziskovalec sem se zaposlil na IJS, kjer sem tudi opravil magistrsko in doktorsko delo s področja biokemije. Leta 1995 sem odšel v Krko, d. d., kjer sem skoraj deset let vodil raziskovalno delo na Oddelku za biokemijske raziskave. Od leta 2005 sem zaposlen na Fakulteti za farmacijo kot profesor. Poleg pedagoškega se veliko ukvarjam z raziskovalnim delom, mentorstvom mladim raziskovalcem, sodelovanjem s kolegi doma in v tujini, včasih najdem čas tudi za kak moj hobi.
Na kateri svoj dosežek ste najbolj ponosni?
Poleg družine in mojih treh otrok sem najbolj ponosen na raziskovalne rezultate, predvsem članke, ki sem jih s sodelavci objavil v uglednih revijah in so vzbudili pozornost pri kolegih.
Usposabljali ste se v tujini, v Moskvi, kako bi lahko primerjali naše in tuje izobraževanje?
Bil sem na usposabljanjih v kar nekaj institucijah po svetu, tudi v Moskvi, kjer sem bil v letu 1986 kmalu po černobilski nesreči. Tistih časov se ne da primerjati z današnjimi, so pa bili pomembna izkušnja v mojem življenju. Na splošno pa mislim, da naš visokošolski sistem na dodiplomski ali pa po novem na prvi in drugi bolonjski stopnji ne zaostaja kaj dosti za uglednimi institucijami v razvitem svetu. Nekoliko drugače je z doktorskim študijem, kjer igra zelo pomembno vlogo raziskovalna oprema in usposobljenost raziskovalne skupine, kjer se opravlja doktorat. Tu se na nekaterih področjih lahko primerjamo z razvitim svetom, marsikje pa zaostajamo.
Kakšno je slovensko izobraževanje?
Z ustanovitvijo množice novih visokošolskih organizacij se je naš izobraževalni sistem začel močno razlikovati glede kvalitete študija. Sam zagovarjam kvaliteto študija pred vsem drugim, pa čeprav fakultete na ta način dobijo manj študentov in posledično manj sredstev.
So slovenski študentje pridni?
Študenti, katerim predavam, so v veliki večini zelo delavni in uspešni pri študiju. Imajo motivacijo uspeti? Motivacija je odvisna od vsakega posameznika. Mislim, da je večina študentov motivirana, da zaključi študij, saj je to pogoj za uspešno zaposlitev. Včasih pogrešam pri študentih željo, da uspejo tudi v svojem poklicu in da se prebijejo v sam vrh. Brez te želje ni vrhunskih rezultatov.
Katera so vaša področja raziskav in dela?
Pri raziskavah se že kar nekaj časa ukvarjam s preučevanjem vloge proteoliznih encimov pri procesih nastanka in napredovanja raka in pri imunskem odzivu. Področje je zelo zanimivo in aktualno, poleg rezultatov bazičnih raziskav je zelo pomembna uporabnost tega znanja za razvoj novih diagnostičnih ali terapevtskih sredstev.
Kako se počutite kot mentor, vam je to delo všeč?
Kot mentor sem se vedno dobro počutil, čeprav je to delo tudi zahtevno in odgovorno.
Se tudi sami kdaj kaj od študentov lahko naučite?
Za študente pravimo, da so kisik univerze, ker s svojimi novimi idejami in poletom omogočajo, da univerza diha. Izmenjava znanja na univerzi ni enostranska, le s strani profesorja na študente. Od študentov dostikrat izvem kaj novega na strokovnem področju, posebej seminarji so lahko zelo zanimivi. Trudim se, da vzpodbujam interaktivnost med profesorjem in študenti in med samimi študenti.
Kakšni so načrti za prihodnost, kaj želite še doseči?
Ne mislim še odnehati. Mentor mladim raziskovalcem bom tudi še v prihodnje, upam, da uspešen. Predvsem na raziskovalnem področju imam še dosti idej, ki bi jih skupaj s sodelavci rad dokazal in raziskal. Želim si tudi, da bomo v prihodnje obdržali področje raziskav, kjer smo uspešni, kar pa je predvsem odvisno od zadostnih sredstev. Upam, da nam jih bo uspelo zagotoviti.
Imate radi sneg in zimske radosti?
Na sneg pa sem prav nor že od otroških let in vedno se ga zelo razveselim. Od zimskih športov se rekreativno ukvarjam s smučanjem, pozimi in poleti tudi rad hodim v gore, le časa za to je vedno premalo. V študentskih letih sem se ukvarjal tudi z alpinizmom in prav zimske ture so mi bile najljubše.
Mojca Buh
