Izredni študij…pogosto slišimo trditev, da so izredni študenti enakovredni rednim. Ali res lahko govorimo o enakovrednosti ali je to le še ena izmed mnogih trditev, ki ne velja?!? Če je izredni študij res postal nekakšna oblika že popolnoma izrojenega študija, potem je že čas, da se kdo zamisli nad previsokimi šolninami in sploh prvotnim namenom oblike izrednega študija. Ker izredno še ne pomeni da je slabo…
Spet za vse tiste zaposlene, ki jim finance niso tuje in si ob svojem delu hočejo pridobiti še dodatno znanje… je način izrednega študija vsekakor najboljša izbira. Urnik neobveznih predavanj ni tako prenasičen kot na rednem študiju, prisotnost na predavanjih je stvar posameznikove presoje, vsak si lahko organizira štiriindvajseturni dan tako, da vanj vključi svoj delavnik, nekaj uric predavanj, ter čas zase in za zabavo. Vendar pa spet prihajamo do razhajanj med zaposlenimi in nezaposlenimi študenti, katerim izbira izrednega načina ostaja kot edina možna. A spet se nekateri nezaposleni študentje po lastni želji odločajo za takšen način študija, ravno zaradi teh nekaj ugodnosti, ki jih sam način prinaša.
Če se vrnemo malo nazaj v pretekla leta, nam je jasno, da je bil prvotno izredni študij namenjen tistim, ki so hoteli ob delu še študirati, torej za že zaposlene ljudi. Tako se je uveljavil tudi izraz “part-time students” oz. študij ob delu. Danes se na takšen program študija vpisujejo pretežno tisti, ki se morebiti zaradi premajhnega števila točk na splošni maturi niso uspeli vpisati redno in za letnik plačujejo krivično previsoke šolnine, s katerimi si fakultete na nek način večajo svoj proračun in bogatijo redni študij predvsem na večji kakovosti in očitno nižjih šolninah. Z enormno visokimi šolninami izrednih študentov pa se kajpak sam standard rednega študija vsako leto izboljšuje. Kaj bi se zgodilo, če bi lahko uvedli splošno nizko šolnino za vse, tako izredne kot redne študente? Vse to bi seveda pripomoglo k nižjemu proračunu fakultet, vendar roko na srce, mnogo je takšnih fakultet, ki z ukinitvijo izrednega študija oz. z očitnim znižanjem šolnin najbrž ne bi “preživele”. Že dejstvo, da mora vsaka fakulteta plačevati davek za svojo tržno dejavnost nam pove, da šolnine na izrednem študiju ne spadajo med “pravo tržno dejavnost”. In zakaj ne? To se pa lahko samo vprašamo.
Izredni študenti so kratkomalo diskriminirani; samo v povprečju je trajanje študija izrednih študentov daljše kot trajanje študija pri rednih študentih, manjša je tudi prehodnost iz izrednega na redni študij, saj na posameznih fakultetah obstajajo zahteve po določeni povprečni oceni, kar pa je z vidika izrednih študentov krivično, saj imajo že v začetku veliko manjše možnosti pri vpisu kot redni, torej so že na začetku “slabši”. Manj je tudi pozornosti s strani profesorjev zaradi prevelike mase študentov, vse bolj ali manj pa temelji na posameznikovi samoinciativi. Brez volje in želje vsakega posameznika je na izrednem študiju tudi izredno težko slediti. Največ izrednih študentov je tako na družboslovnih in poslovnih vedah ter na pravu, kar okrog 60% vseh skupaj, manj pa v tehničnih vedah, le 1%.
Vse do nekaj let nazaj pa se je število izrednih študentov množično pomnožilo, kar pomeni da je vpis na izredni študij danes dostopen prav vsakemu. Vse lepo in prav, dokler ne naletimo na utripajočo rdečo luč tega študija; enormno visoke šolnine, ki si jih, vsaj kar se tiče nezaposlenih študentov (in teh je tudi največ) marsikdo težko privošči. A kljub vsemu, po podatkih UL je število izrednih in rednih študentov naraščalo med leti 1990 in 2005, sedaj pa se tudi zaradi zmanjševanja števila mladih generacij, zmanjšuje tudi število študentov, še posebno pa izrednih. Kar ni tako zelo slabo, če omenim samo nazadnje sprejet predlog ministrstva za Visoko šolstvo in ministra Jureta Zupana, ki pravi, da bodo v prihajajočem študijskem letu 2007/2008 omejili število vpisnih mest za izredni študij za kar 664 mest. Za študijsko leto 2007/08 naj bi bilo tako skupno razpisanih 24.874 vpisnih mest, od tega 17.559 za redni študij, 7315 pa za izrednega. Da je ministrstvo sprejelo takšen predlog, tako za število vpisnih mest kot za njihovo razporeditev po študijskih področjih, so vplivali predvsem podatki o dejanskem vpisu v študijskem letu 2006/2007, v katerem je bilo za kandidate dovolj vpisnih mest. Tako bo v prihajajočem letu za izredni študij zasedenih le 60,2 odstotka razpisanih mest. Razmerje med številom mest za redni in izredni študij bo kar 70:30, če primerjamo z lanskim letom, ko je bilo razmerje 63% proti 37%.
V študijskem letu 2004/2005 je bilo študentov, ki so se vpisali na izredni študij pri nas kar 11.299, naslednje leto 2005/2006 kar za 729 mest manj, lansko študijsko leto 2006/2007 pa so na UL zabeležili le 9.765 vpisov študentov na izredni študij. Te številke nam jasno kažejo na postopno padanje števila izrednih študentov, po drugi strani pa naraščanje števila rednih študentov. Predpostavljajo tudi, da kmalu ne bo več izrednih študentov, ki se danes vpisujejo zgolj zaradi omejitve vpisa.
Ana Železnik