Pred začetkom študijskega leta študenti leto za letom iščemo streho nad glavo oziroma študentsko sobo, nekateri pa se odločijo, da bodo na predavanja hodili kar od doma, torej se bodo vozili.
Izbira primerne sobe ni enostavna naloga, še posebej v mestih, kjer študentskih postelj primanjkuje. Ko se odločate za iskanje sobe, morate najprej razmisliti, kaj sploh pričakujete oziroma kaj si želite. Bi bili radi v študentskem domu ali pri zasebniku? Bi radi stanovali sami ali imeli sostanovalce? In koliko denarja ste pripravljeni odšteti za sobo?
Premalo sob za vse študente
Vsako leto je v Sloveniji približno 2.600 študentov, ki so sicer zaprosili za bivanje v študentskem domu, a ga niso dobili in zato morajo iskati sobe na prostem trgu. Pri zasebnih najemodajalcih živi 33.000 študentov, ki so v večini primerov neprijavljeni, saj tako lastnikom ni treba plačevati davkov, vendar pa študent zato ne more kandidirati za subvencioniranje bivanja pri zasebnikih.
Soba v študentskem domu
Začnimo najprej z datumi. Tisti, ki prvič prosite za bivanje v študentskem domu, ste morali vloge za sprejem v študentski dom vložiti do 10. avgusta, medtem ko tisti, ki si bivanje podaljšujete, ste vloge morali oddati do 20. avgusta. Za sobo v študentskem domu boste v primerjavi s sobo pri zasebniku odšteli malo. V Ljubljani se giblje cena sobe okoli 20 € do približno 130 € na mesec.
Subvencija – do subvencije bivanja so po 12. členu Pravilnika o subvencioniranju študentskega bivanja upravičeni državljani Republike Slovenije, ki imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij, niso v delovnem razmerju ali samozaposleni, imajo stalno prebivališče, oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija, niso izključeni iz študentskega doma, …
Kdo dobi subvencijo, koliko ta znaša, kako dobiti subvencijo?
Subvencijo dobijo študenti, ki vložijo »Prošnjo za sprejem študentov in študentk …« in »Prošnjo za podaljšanje bivanja«. V študijskem 2010/11 znaša subvencija za bivanje v javnih študentskih domovih (to so študentski in dijaški domovi) 17 evrov. Subvencija za študente, ki stanujejo pri zasebnikih, je 40 evrov in pri koncesionarjih (zasebni študentski domovi) 32 evrov.
Soba pri zasebniku
Tudi pri zasebniku imaš možnost do subvencije
Ni samo bivanje v študentskem domu subvencionirano, tudi pri zasebniku lahko bivate s subvencijo. Kar pomeni, da del najemnine krije država. Pri zasebniku je cena sobe v povprečju malo višja kot v študentskih domovih, poleg tega pa so ta stanovanja navadno tudi bolj oddaljena od fakultet.
Ponudbe stanovanj zasebnikov s subvencijo
»Ponudbe stanovanj zasebnikov s subvencijo so različne, v večini pa morajo izpolnjevati pogoje, ki so
Ponudba in minimalni standardi
»Običajno zasebniki s subvencijo oddajajo enoposteljne in dvoposteljne sobe v stanovanjih, ki so namenjena bivanju študentov, največ pa zasebniki lahko subvencionirano oddajo 6 ležišč. Kot je zapisano v razpisu, morajo interesenti izpolnjevati naslednje pogoje, povezane s ponujenimi prostori:
– bivalni in pomožni prostori morajo biti ustrezno opremljeni (minimalna oprema sobe za študenta: postelja, omara, miza, stol),
– soba je lahko namenjena bivanju največ dveh študentov,
– vzdrževanje stavbe, opreme in napeljav mora ustrezati sanitarno-tehničnim predpisom,
– nuditi morajo električno energijo za razsvetljavo in kuhanje enostavnih obrokov hrane ter druge osebne potrebe,
– nuditi hladno in toplo vodo za osebne potrebe,
– zagotovljeno mora biti vzdrževanje reda in čistoče v pomožnih prostorih,
– ogrevanje prostorov mora biti skladno s predpisi.
Najemnina lahko znaša najmanj 45 EUR in največ 105 EUR, višina subvencije pa je 40 EUR, in sicer v mesecih od oktobra do julija. Za meseca avgust in september se subvencija ne podeljuje.« Kaja Rojnik, brezplačna posredovalnica sob m2.
Soba na prostem trgu
Če niste dobili sobe v študentskem domu ali pa pri zasebniku s subvencijo, vam preostane še ena možnost in sicer iskanje sobe na prostem trgu. Sobo lahko iščeš preko nepremičninskih oglasov, posredovalnic sob – znotraj študentske organizacije.
Cena sob na prostem trgu je različna. Navadno pa so sobe, ki so bolj oddaljene od fakultet, cenejše, kot tiste, ki so bližje.
Na kaj naj bodo študenti pozorni pri sklepanje pogodb?
»Pri sklepanju pogodb naj bodo študenti pozorni predvsem na vsebino pogodbe in na to, kar podpisujejo. Pomembno je, da si pogodbo dobro preberejo, in da se o morebitnih nejasnostih pogovorijo bodisi z lastnikom stanovanja ali pa s kom drugim (s starši …). Pogodbo nam lahko prinesejo na vpogled tudi v brezplačno posredovalnico sob m2, ki deluje na Infotočki na Trubarjevi 7 v Ljubljani.
Prva težava sicer lahko nastane že s tem, ko lastnik noče skleniti pogodbe, zato je pomembno, da študent vztraja pri sklenitvi le-te, saj v nasprotnem primeru biva v stanovanju nezakonito. Težave se pojavljajo tudi pri popravilih v stanovanju, beljenju, varščini, ki je lastniki velikokrat ne vrnejo študentu ob izselitvi. Pogosto lastniki vztrajajo pri zahtevah, kot je prepoved obiskov, hkrati pa prepogosto in nenajavljeno vstopajo v stanovanje, prepovedujejo zadrževanje v stanovanju za vikende (sicer višja najemnina!) in podobno. Pomemben del pogodbe so tudi razlogi za odpoved najemne pogodbe. Dejstvo je, da je treba vsa problematična vprašanja/področja natančno in jasno zapisati v pogodbo, da kasneje ne bi prihajalo do konfliktov.
Pogodba je izjava volje dveh strank. Ko pride do soglasja, se pogodba podpiše, zato je potrebno, da se študent zaveda, da kljub temu, da je načeloma šibkejša stranka v pogodbi, ne sme dovoliti, da mu lastnik vsili pogoje, ki zanj niso sprejemljivi.« Kaja Rojnik, brezplačna posredovalnica sob m2.
»Švercanje«
Zanimalo nas je, koliko je dejansko res »švercanja« po študentskih domovih. Iz Inšpektorata RS za šolstvo in šport nam je Tanja Suša, univ. dipl. prav. odgovorila, da Inšpektorat za omenjeno problematiko ni stvarno pristojen. Inšpektorat je v zvezi s tovrstno problematiko sicer prejel nekaj prijav, vendar se za konkretne zadeve, v katerih ni stvarne pristojnosti Inšpektorata, ne vodi evidence prejetih prijav. Pri tovrstni problematiki gre najverjetneje za kaznivo dejanje goljufije, ki je opredeljena v 211. členu Kazenskega zakonika, za katero je v KZ-1 določena tudi zaporna kazen, zato smo se po odgovore obrnili na policijsko upravo.
Maja Adlešič iz Policijske uprave Ljubljana nam je sporočila, da podatkov, ki bi jih želeli, policija ne vodi. Iz Policijske uprave Maribor pa so nam sporočili, da nadzor nad bivanjem “na črno” v študentskih domovih spada v pristojnost Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve, zato smo se z vprašanjem obrnili še na njih.
Direktor Stanovanjske inšpekcije, Mirko Pavšič, opozarja študente, da mora med najemodajalcem in najemnikom biti sklenjena pisna pogodba. Stanovanjski zakon določa, da mora najemodajalec vzdrževati stanovanje tako, da je najemniku omogočena normalna raba. Stanovanjska inšpekcija v vsakem konkretnem primeru, ki ga obravnava, oceni, ali so ti pogoji izpolnjeni in če niso, izda odločbo, s katero naloži potrebna vzdrževalna dela. Če najemodajalec oddaja stanovanje brez pisne najemne pogodbe, stori s tem prekršek, za katerega je predpisana globa v višini 500-1.200 €. Stanovanjska inšpekcija letno obravnava 10 oddajanj na črno, od tega so dva ali trije primeri, ko gre za oddajanje študentom.
Mnenja študentov
Mateja Vozelj
V času študija živim v študentskem domu. Stane me približno 70 €. Apartma je za 4 osebe. Ima 2 sobi, kuhinjo in kopalnico. Ni veliko, je pa zadovoljivo. V času študija se dogaja marsikaj. Iz enega ekstrema v drugega – zna biti zelo živahno, prav tako pa tudi zelo mirno. “Švercanja” je tudi kar nekaj. Se da … Lahko pa tudi naletiš, da kdo koga prijavi inšpekciji (to so predvsem stanovalci istega študentskega doma). V dobrih dveh letih, odkar sem jaz v študentu, je bilo enkrat preverjanje. Spomnim se, da je bilo to okrog pol šeste ure zjutraj. Inšpektor + hišnik + predstavnik doma potrkajo na vrata. Če jim sam ne odkleneš, odklenejo sami. Inšpektor preveri osebni dokument, prav tako pa tudi malo pogleda po sobi. Inšpekcija te lahko dobi od 24.00 do 6.00, ker v tem času veljajo v domu vsi za stanovalce oz. kdor ni, mora biti prijavljen za tisti dan. Takrat jih je kar nekaj “letelo” ven …
Peter Golobar
Živim v študentskem domu, za katerega plačujem cca. 70 evrov (apartma s po dvema sobama, lastno kopalnico in kuhinjo, internet). Sprva je zgledalo precej majhno vse skupaj, potem pa sem navadil; seveda pa te največje presenečenje čaka v stanujočih, le to je največkrat pozitivno. V domu se dogajajo raznorazne študentske stvari: od večernega žuriranja do popolne tišine zgodaj zjutraj. Da, tudi šverca se, temu se sicer reče, da nekdo stanuje na črno, to ni nobena skrivnost, saj velikokrat vidiš po študentskih domovih oglase tipa: “Kupim žensko/moško odločbo”, stvar naj bi se sicer preverjala, vendar sam tega še nisem doživel. Največkrat se to verjetno zgodi, če kak nevoščljivec/ka to kar osebno prijavi.
Težave, s katerimi se soočajo študentje pri iskanju sob
Študentska svetovalnica o …
Mojca Majerle, Študentska svetovalnica, socialno svetovanje
»Zaradi precejšnjega števila študentov v Ljubljani, ti velikokrat ostanejo brez prostega mesta v študentskih domovih. V primeru bivanja pri zasebnikih s subvencijo ali brez nje imamo v posredovalnici sob m2 bazo podatkov lastnikov oziroma najemodajalcev, ki oddajajo ležišča. Oglasi so primerni za študente, saj gre v večini primerov za študentska stanovanja. Cene sob v Ljubljani so v primerjavi z drugimi univerzitetnimi središči precej višje: 130-170 € za dvoposteljno sobo ter 180-250 € za enoposteljno sobo, seveda pa je poleg tega treba plačevati še tekoče stroške (elektrika, komunalni prispevki, kurjava, internet …).
Ravno zaradi zgoraj navedenih stroškov se velikokrat pojavi težava, saj marsikatera družina svojemu otroku ni sposobna plačevati tolikšnih mesečnih stroškov zgolj za bivanje. Ker se vsako leto zgodi, da si večina študentov prične iskati sobe šele v mesecu septembru, smo v Študentski svetovalnici na letošnjih Infouricah še posebej poudarili, da je več kot priporočljivo, da si sobe na prostem trgu najdejo čim prej, saj bodo le tako imeli na voljo veliko izbiro različnih sob na različnih lokacijah po še zmerno ugodni ceni!«
Študentje se tako pri iskanju sob največkrat srečujejo s težavami, kot so:
– visoke najemnine in stroški bivanja
– precejšnja oddaljenost stanovanja od fakultete
– slaba opremljenost stanovanj (ne glede na to, da so lastniki stanovanj
v ponudbi trdili drugače!)
– posebne zahteve lastnikov stanovanj (prepoved obiskov, prepoved kajenja,
obvezni odhodi domov ob vikendih …)
– nekorektnost s strani lastnikov (največkrat v primeru vračila varščin ob
izselitvi, če med lastnikom in študentom ni bila podpisana najemna
pogodba)
Zasebni študentski dom
Prvi večji zasebni študentski dom v Ljubljani
»Smo prvi večji zasebni študentski domovi v Ljubljani. S 15. septembrom odpirajo prvi študentski dom v Zalogu, v februarju pa bo na voljo tudi drugi, za Bežigradom. V študentskem domu Zalog študentom ponujamo 37 dvoposteljnih in 14 enoposteljnih sob v petih etažah. Dom je nadstandardno opremljen s panoramskim dvigalom, brezžičnim internetom … V kleti doma imamo urejeni sobi za druženje in pralnico. Vse to ponujamo od 130 eur/mesec (dvoposteljna soba). Sobe so prostorne, zelo svetle, sveže prebarvane, opremljene z novim pohištvom Ikea in hladilnikom ter brezžičnim internetom. Vsaka etaža ima skupne sanitarije in čajno kuhinjo z jedilnico in teraso. Skupni prostori se čistijo vsak dan«, je povedal Peter Cesar.
Študentski domovi Univerze na Primorskem, Leon Horvatič, direktor
UP ŠD ima dva Študentska domova, in sicer Študentski dom Portorož (128 ležišč) in Študentski dom Koper (razpisanih 91 ležišč – v tem domu je sicer na voljo skupaj 95 ležišč, a 4 imamo na voljo za študente v okviru mednarodne izmenjave Erasmus, ki sicer niso deležni subvencij) ter stanovanje v Izoli (2 ležišči) = skupaj 221 ležišč. Povprečna cena stanarine v ŠDP je 86 evrov, v ŠDK pa 96 evrov. UP ŠD posreduje pri nastanitvi študentov v dijaških domovih v Novi Gorici (60), Kopru (180), Izoli (50) in Portorožu (80) = skupaj 370 ležišč. Povprečna cena stanarine v dijaških domovih je okoli 100 evrov. UP ŠD ima na voljo 750 subvencij za študente, ki bodo stanovali pri zasebnih najemodajalcih. Povprečna cena stanarin je okoli 110 evrov, študenti pa morajo doplačati še stroške (električna energija, voda, ogrevanje, internetna povezava …). Študenti visokošolskih programov na območju Obale imajo na voljo še 22 ležišč pri koncesionarju oziroma tako imenovanem zasebnem študentskem domu Pristan d. o. o. Stanarina je nekaj manj kot 170 evrov.
Za študijsko leto 2010/11 smo prejeli 1.577 prošenj . Na podlagi razpisa MVZT ponujamo študentom 1.363 ležišč in subvencij, kar je dobrih 50 več kot v lanskem študijskem letu. To pomeni, da bo brez možnosti nastanitve oziroma prejemanja subvencije ostalo čez 200 študentov, ki so oddali prošnje. Seveda pa je še veliko takih, ki zaradi majhnega števila ležišč v študentskih domovih Univerze na Primorskem, sploh ne vlagajo prošenj. Ocenjujemo, da brez subvencije pri zasebnih najemodajalcih stanuje več kot 500 študentov.
Študentski domovi Maribor
Študentom ponujamo enoposteljne in dvoposteljne sobe s souporabo kuhinje in kopalnice, neomejeno uporabo interneta (zelo dobra povezava), uporabo in pranjem posteljnine, uporabo pralnega in sušilnega stroja za osebno perilo, telovadbo v fitnesu, telovadnici ali na igrišču, uporabo namenskih sob (za likovnike, glasbenike, za druženja in obštudijske dejavnosti ipd.), brezplačno kopanje v kopališču Pristan. Vse navedeno je vključeno v ceno bivanja. Cene so odvisne od starosti doma in velikosti sob, znašajo od 60 evrov v klasičnih starejših domovih do 103 evrov v novejših domovih, kjer študenti bivajo v večjih sobah v apartmajih. Tudi lokacije študentskih domov so zelo ugodne, saj so v bližini fakultet, knjižnice, centra mesta. Imamo nekaj sob za invalide in mamice z otroki.
Kot vsako leto, je prošenj več, kot je v začetku oktobra prostih ležišč, zato lahko na vselitev takoj povabimo približno polovico prosilcev, ostali morajo počakati do 3 ali 4 mesece. Ti čakajoči študenti v stiski sklenejo pogodbo s predplačili in kavcijami pri zasebnikih, zato mnogi kasneje na vselitev v študentske domove ne pridejo. Tako se lahko v pomladanskih mesecih pojavijo prosta ležišča v študentskih domovih, jeseni – v oktobru pa so študenti brez postelje.
Podatki glede prostih ležišč v javnih študentskih domovih v Ljubljani
Javni študentski domovi v Ljubljani razpisujejo 7.492 prostih mest/ležišč, od tega je 2.355 prostih mest namenjenih za sprejem (se pravi tistim študentom, ki prvič zaprošajo za bivanje v študentskih domovih), 4.596 mest namenjenih za podaljšanje bivanja (tistim študentom, ki podaljšujejo bivanje v študentskih domovih), 36 stanovanj (85 mest) pa je namenjenih študentskim družinam. Med drugim je 370 mest namenjenih tudi tujim študentom v okviru mednarodnih študijskih izmenjav! Razpisanih je tudi 655 mest v dijaških domovih in 213 mest v zasebnih študentskih domovih. To pomeni, da je študentom v Ljubljani namenjenih vsega skupaj 8.360 prostih mest (javni in zasebni študentski
domovi ter dijaški domovi) ter 2.200 subvencij za bivanje pri zasebnikih. Letos je v Ljubljani prijav enako kot lani, cca. 1.500 postelj premalo. V zasebnih domovih, kjer mi vodimo postopek, je število prijav takšno, da pokriva razpisane.
Mojca Buh
