Avgust se je na Ljubljanski borzi le končal spodbudno, a tako kot vsi meseci letos je bil tudi ta negativen – indeks SBI20 je namreč izgubil 5,6 %. Resda je za oplemenitenje sredstev potrebno določeno tveganje, ki ga je pripravljen prevzeti vlagatelj, in čas, v katerem želi sredstva oplemenititi, a vendarle delniški trg že nekaj časa beleži negativno rast in vse kaže, da na obzorju ni videti pomika v pozitivno smer.
Prav nasprotno, že več kot leto dni od borznega poka se je apatija vlagateljev le še povečala in tako vse manj varčevalcev tvega ter se obrača k vlaganju (vezavi) v bančne depozite. In prav ti so trenutno najugodnejši za tiste, ki radi mirno spijo. Letne obresti bančnih depozitov se gibljejo med 3 in 6 % (odvisno od banke), kar pomeni, da bi za 10.000 EUR lahko dobili med 350 in 600 EUR obresti na leto. So pa te pridobljene obresti vseeno nižje od inflacije, ki v Sloveniji trenutno znaša 6 %. Inflacija se sicer resda umirja, kar je ob umirjanju cen nafte na svetovnem trgu pričakovano (sodček za nafto znaša 106 USD). A tovrstne težave nimamo samo pri nas; letos so na delniškem trgu po Evropi evropske delnice v povprečju povsod izgubile več kot 20 %. Morda bo nadaljnji padec cen nafte ugoden za rast na delniškem trgu, saj naj bi bila prav draga nafta “največji krivec” za borzne polome povsod po svetu.
Zaenkrat se ne splača vlagati v vzajemne sklade, ker skoraj vsi beležijo negativno rast (skoraj 90 % vseh skladov na slovenskem delniškem trgu beleži negativno rast do 30 % na letni ravni). Najdonosnejši vzajemni sklad Pioneer Investnments Central Europe je resda ustvaril 5,83-odstotni donos, ko pa odbijemo še vstopno provizijo, se približamo znesku, ki bi ga zaslužili z bančnim depozitom. Eni izmed največjih “hitov” po donosnosti sredstev preteklih let so bili balkanski skladi, ki pa sedaj beležijo približno 30-odstotni upad prvotne vrednosti. Glede na dogajanje na Balkanu pa se stvari zagotovo še nekaj časa ne bodo spremenile.
Gospodarski kazalniki Slovenije
Veliko govora o slovenskem uspešnem gospodarskem fenomenu je moč slišati v predvolilnem času. Kljub temu pa povprečni državljani oz. tisti z najnižjimi dohodki opevane visoke gospodarske rasti ne občutijo. Prav nasprotno; živijo precej slabše kot lani. Pravzaprav je gospodarska rast bila najbolj po godu tistim, ki že tako imajo visoke dohodke, da ne govorimo o davčni zakonodaji, ki je razbremenila tiste z visokimi dohodki in obremenila tiste z nizkimi dohodki. Trenutno znaša gospodarska rast v Sloveniji na letni ravni okoli 4 odstotke, kar je še vedno precej več, kot znaša povprečna gospodarska rast v EU (okoli 2 %). Povprečna mesečna plača je za junij 2008 znašala 883,58 NETO oz. 1364 EUR BRUTO in je precej manjša kot povprečna plača v EU. Za leto 2007 je Slovenski BDP po kupni moči na prebivalca dosegel 89 % povprečja EU, a je vseeno v primerjavi realna kupna moč povprečnega Slovenca upadla za 2,3 %.
Zaposlenost se je ob visoki gospodarski aktivnosti resda povečala, a največ v tistih panogah (Npr. gradbeništvo), kjer podjetja več ali manj uvažajo delovno silo iz tujine, saj so cenejša. Brezposelnost se je v zadnjih štirih letih zmanjšala (za okoli 30.000 brezposelnih), vendar je k temu v veliki meri prispevala spremenjena metodologija, ki jo je vlada spremenila pri štetju brezposelnih. Tako je samo v letu 2007 bilo več tisoč neupravičenih izbrisov brezposelnih iz evidence Zavoda za zaposlovanje, kar pa ne pomeni, da so ti ljudje dejansko našli zaposlitev. Obstajajo primeri, ko so brezposelnega izbrisali iz zavoda za zaposlovanje že, če ob določeni uri ni bil dosegljiv, kar pa v preteklosti ni bila praksa. Številka brezposelnih je nedvomno občutno višja, kot to prikazujejo uradne številke. Podobno se godi prejemnikom denarne socialne pomoči, kjer se je število prejemnikov tudi občutno zmanjšalo, ampak vseeno ostaja odprto vprašanje, ali je to zaradi tega, ker je ne potrebujejo, ali zaradi zaostrovanja kriterijev za izbris in pridobivanje le-te. Slovenija pa se ponaša s podatkom, da je dohodkovna neenakost med najnižjimi v vsej EU. Razmerje med minimalno plačo in povprečno plačo se je resda v zadnjih 3 letih zmanjšalo, a je še vedno veliko. Stopnja revščine je lani v Sloveniji znašala 11,7 % in se je v primerjavi z letom prej znižala. To pa Slovenijo uvršča med članice EU z najmanjšo stopnjo revščine. Prag revščine znaša 878 EUR za štiričlansko družino oz. 466 EUR na posameznika, to pa pomeni, da ima v Sloveniji uradno 234.000 prebivalcev nižji dohodek od praga revščine.
Predrag Rajčič
