Prehod iz srednje šole na fakulteto je poleg ostalih novosti, ki vas čakajo, precej opazen tudi na finančnem področju.
Če so v srednji šoli pri večini imeli glede financ precej besede starši, si prav ta večina s prehodom na fakulteto želi tudi v tem oziru zaživeti čim bolj samostojno življenje. Da bi vsakič znova uspešno prebrodili do konca meseca, je treba imeti pregled nad svojimi financami.
Prihodki – aktiva
Viri prihodkov so različni – veliko študentov prejema štipendije, veliko jih opravlja študentsko delo, za nekatere ostaja pomemben vir podpora staršev, nekateri začutijo podjetniško žilico in ustanovijo študentski (popoldanski) s. p., za večino so dobrodošel vir priložnostna darila.
Izdatki – pasiva
Porabo lahko razvrstimo v več skupin: izdatki za tekoče potrebe (vsakomesečni nujni odhodki), za ‘luksuzne’ stvari (kupujemo oziroma privoščimo si jih občasno kot ‘priboljšek’), večji nakupi (višja vrednost, večinoma je potrebno varčevanje), del prihodkov pa je vsekakor priporočljivo privarčevati.
Med izdatke za tekoče potrebe lahko štejemo stroške prehrane, stroške prevoza ali najemnino, študijske stroške (knjige, fotokopije in podobno), dostop do interneta, račun za mobilni telefon in tako naprej – vse, čemur se težko izognemo in moramo vsaj približno vedeti, koliko znaša, da tega dela ne zapravimo.
‘Luksuzne’ stvari so na primer zabave, izleti. To so stvari, ki delajo študentsko življenje lepše in jih moramo načrtovati, saj so lahko precej drage.
Del prihodka kratkotrajno privarčujemo, ko snujemo kak večji nakup oziroma finančni zalogaj, na primer prenosni računalnik, digitalni fotoaparat. Za take izredne nakupe so zelo dobrodošle donacije prijaznih staršev ali sorodnikov, če pa se zanašamo nase, je priporočljivo, da si strošek nakupa izračunamo in potem vsak mesec dajemo »na stran« določeno količino denarja.
Zadnji, a zelo pomemben del, na katerega pa večinoma kar pozabljamo, je varčevanje. Za varčevanje so nam na voljo različne možnosti, najbolj poznana sta tekoči račun na banki in bančne vezave.
Oboje je sicer bolj kratkoročna naložba, saj se nam naš denar (skoraj) ne plemeniti.
Tekoči račun na banki je dobra odločitev za denar, ki se mu kratkoročno ne moremo odreči in nam je vedno na voljo. Slabost je, da se ne plemeniti – celo izgublja vrednost zaradi inflacije. Bančna vezava na drugi strani sicer nekoliko oplemeniti denar z obrestno mero, vendar v manjši meri.
Za tiste, ki že kaj mislite na ne tako bližnjo prihodnost, se ponudi pestra izbira dolgoročnega varčevanja, in sicer predvsem kot delnice, obveznice, vzajemni skladi, nakup plemenitih kovin itd. Večina študentov nima velikih prihodkov, zato pride tu morda v poštev varčevanje v vzajemnih skladih, ki vlagajo v obveznice ali pa v še varnejše denarne sklade. Dobički tam sicer niso tako visoki, vendar pa so bolj zanesljivi. Preden se lotite investiranja, se o tem posvetujte s finančnim svetovalcem (najbolje neodvisnim).
Zelo pametno je, da vodite lastno računovodstvo z vsemi obravnavanimi rubrikami in tako boste vedno imeli dober pregled nad svojim finančnim stanjem.
Prehod iz srednje šole na fakulteto je čas, ko je nujno, da se naučimo finančne samostojnosti in se navadimo na samostojnost, ko bo mesečna plača večinoma fiksna in jo bomo morali razporediti tako, da bo zadostovala za vse, kar si boste privoščili.
Blaž Božnar
