CFD (ang. Contract for difference) – pogodba za razliko
Pogodba za razliko CFD je izveden finančni instument. To je pogodbeno razmerje med investicijsko ustanovo in stranko, pri kateri je stranki omogočena udeležba v gibanju cene osnovnega instumenta, na katerega je pogodba vezana. Pogodba je lahko vezana na delnice, indekse, valute, surovine ter terminske pogodbe.
CFD je pogodba med dvema partnerjema, ki izmenjata razliko med začetno in končno vrednostjo, pomnoženo z dogovorjenim številom pogodb (CFD-jev). Razlika med nakupno in prodajno ceno je dobiček ali izguba posla. CFD-ji se trgujejo s finančnim vzvodom, kar pomeni izpostavljenost gibanju celotne vrednosti pozicije, čaprav nam za odprtje te pozicije ni bilo potrebno priskrbeti vseh denarnih sredstev.
Poznamo dve možnosti tgovanja s CFD-ji. Prva je dolga pozicija (long position), pri kateri trgovec pričakuje rast vrednosti osnovnega instumenta. Druga možnost pa je kratka pozicija (short position), pri kateri trgovec pričakuje padec vrednosti osnovnega instumenta.
Glavne lastnosti CFD-jev:
– z nakupom CFD-ja tgovec ne postane lastnik osnovnega instrumenta;
– CFD nima datuma dospelosti za razliko od opcij in standardiziranih terminskih pogodb;
– nakup CFD-ja je vezan z uporabo kritja (margin requirements); kritje je namreč potrebno zaradi posrednikove varnosti pred morebitno izgubo;
– lastništvo CFD-ja več kot en dan pomeni strošek financiranja;
– če imamo dolgo pozicijo na delnico, ki izplačuje dividendo, prejmemo denarno nadomestilo, ustrezajoče neto znesku dividende. Pri kratki poziciji se bremeni naš račun z bruto zneskom dividende.
Standardizirana terminska pogodba (ang. Futures)
Standardizirana terminska pogodba (Futures) je dogovor med dvema strankama o zamenjavi osnovnega instrumenta futures pogodbe na določen dan v prihodnosti po danes dogovorjeni ceni. S futures pogodbo se torej kupec zaveže kupiti, prodajalec pa prodati določeno količino blaga (žita, surovine, kave, delnice, …). Futures pogodbe imajo standardizirane pogodbene zneske za nakup določenega osnovnega instumenta, standardizirano ročnost in standardizirane datume realizacije oziroma dospelosti. Če se investitor odloči za nakup futures pogodbe, pravimo, da odpre dolgo pozicijo v tej pogodbi, če jo proda, pa odpre kratko pozicijo. V veliki večini primerov je trgovanje s futures pogodbami špekulativne narave ter za namen zavarovanja pred tveganji.
Opcija
Opcija kot vrednostni papir je pogodba, ki daje imetniku pravico (ne obveznost), da lahko kupi ali proda določeno število enot dobrine ali premoženja, na katerega se opcija nanaša, po v vnaprej določeni ceni in v določenem časovnem roku.
Poznamo dve vrsti opcij:
Nakupna opcija (call option) je finančni instrument (pogodba), ki daje imetniku pravico (ne obveznost), da kupi blago ali premoženje, na katerega se opcija nanaša (osnovni instrument) po vnaprej določeni ceni.
Prodajna opcija (put option) predstavlja finančni instrument, ki daje imetniku pravico, da proda blago ali premoženje, na katerega se opcija nanaša, po vnaprej določeni ceni.
Opcijska pogodba je sestavljena iz naslednjih elementov:
– tipa pogodbe, ki je lahko prodajna ali nakupna opcija;
– vrste opcije, kadar govorimo o ameriški opciji, evropski opciji, …;
– osnovnega instrumenta ali premoženja, na katerega se opcija nanaša;
– število enot osnovnega instrumenta ali premoženja;
– datum ali obdobje zapadlosti;
– izvršilne ali udarne cene (cena, po kateri se bo opcija izvršila);
– premije (kupec opcije mora plačati določeno ceno za pravico do nakupa ali prodaje osnovnega instrumenta. Ta cena je premija, ki se plača izdajatelju opcije, ki je v zameno za plačilo premije dolžan oziroma obvezan izpolniti opcijsko pogodbo. Premijo izdajatelj obdrži ne glede na to, ali je bila opcija izvršena ali ne.
ETF (Exchange-traded funds)
ETF-ji so investicijske družbe, z delnicami katerih se trguje na sekundarnem trgu kapitala in katerih cilj je čim bolj natančno posnemati gibanje vrednosti pripadajočega borznega indeksa ali drugega osnovnega instrumenta, kateremu ETF sledi. Ker je naložbena politika teh skladov vezana na določen indeks ali drugi osnovni instrument, kateremu sledi, pravimo, da niso aktivno upravljani. Edine spremembe v sestavi skladovnega premoženja se izvršijo, ko pride do spremembe osnovnega instrumenta, kateremu sledijo.
Opozorilo: trgovanje s finančnimi instrumenti se uvršča v visoko tvegan način trgovanja.
Darin Geržina
