Študij postaja vse večji strošek. Študentje dodiplomskega študija imajo na voljo precej štipendij. Kako pa je s financiranjem podiplomskega študija in kakšne so možnosti štipendiranja podiplomskih študentov?
Različne oblike štipendij
Do državne štipendije so upravičeni študenti, ki izpolnjujejo pogoje glede povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana. Te štipendije se podeljujejo le za študij na 1. in 2. bolonjski stopnji.
Do Zoisove štipendije so ob izpolnjevanju zakonskih pogojev upravičeni študentje, ki imajo status študenta ali so udeleženci izobraževanja odraslih. Ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja so lahko stari največ 26 let. Pomembno je, da študent ni v delovnem razmerju oziroma ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje. V primeru, da se vlagatelj izobražuje v tujini, mora biti izobraževalna ustanova akreditirana v skladu s predpisi države, v kateri se izobražuje, za izvajanje javno veljavnega izobraževalnega programa. Poleg splošnih so potrebni še posebni pogoji, ki so različni za posamezne skupine vlagateljev.
Tretja oblika pa so kadrovske štipendije, ki povezujejo študente in potencialne delodajalce v času študija.
Štipendije Ad futura za izobraževanje v tujini
V okviru štipendij Ad futura so možne različne oblike štipendij za mednarodno mobilnost študentov v tujino. Podeljujejo se za izobraževanje, kratkotrajne študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja. Vsako leto so razpisane za študij v tujini na področju naravoslovja, tehnike ali medicine na vseh stopnjah oziroma za podiplomski študij na področju družboslovja ali humanistike. Po zaključku študija se mora štipendist zaposliti v Sloveniji za obdobje, ki je enako obdobju štipendiranja.
Sofinanciranje doktorskega študija
Univerza v Ljubljani je v zadnjih študijskih letih objavila razpis Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov. Namen je vzpostavitev sistema denarnih spodbud za doktorske študente Univerze v Ljubljani, ki opravljajo raziskovalno delo, povezano s potrebami gospodarstva ali z reševanjem aktualnih družbenih izzivov. Kljub zaključku izvajanja programa je Univerza javni razpis objavila tudi v študijskem letu 2013/14.
Možne so tudi štipendije za doktorski študij na European University Institute, in sicer za študente, sprejete na doktorski študij ekonomije, zgodovine, prava ali političnih ved. Štipendija se podeli za življenjske in potne stroške, medtem ko izbranim študentom šolnine na tej instituciji ni potrebno plačati. Po zaključku študija se mora štipendist zaposliti v Sloveniji za vsaj 4 leta.
Druga financiranja
Obstajajo tudi štipendije oziroma financiranja različnih zasebnih ali javnih fundacij. Namen je financiranje nadarjenih, kriteriji podeljevanja pa so različni. To so:
– štipendije državnih organov,
– občinske štipendije,
– Fundacija Leona Štuklja (tudi za podiplomske študente iz socialno šibkih okolij, ki dosegajo nadpovprečne študijske uspehe),
– Fundacija Parus (za podiplomski študij prava in pravno-ekonomskih znanosti na priznanih univerzah v tujini),
– štipendije Fundacije Rochus in Beatrice Mummert (za študij ekonomskih in inženirskih znanosti nove generacije bodočih top menedžerjev iz držav srednje in jugovzhodne Evrope),
– štipendije Fundacije Bogliasco (za arheologijo, arhitekturo, antične študije, ples, film ali video produkcijo, zgodovino, krajinsko arhitekturo, književnost, glasbo, filozofijo, gledališče, vizualno umetnost),
– Fulbright program (namenjen je raziskovalcem in doktorskim študentom),
– Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije,
– Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
– CMEPIUS in druge.
Matej Glažar
