Doktor matematike, prejemnik najvišje slovenske znanstveno-raziskovalne Zoisove nagrade, predavatelj primorske univerze in Pedagoške fakultete v Ljubljani ter dekan julija letos registrirane naravoslovne fakultete v Kopru – dr. Dragan Marušič…
V letošnjem študijskem letu izvajate dva prvostopenjska programa, tri drugostopenjske ter doktorski študij na dveh smereh. Zakaj ste se odločili ravno za te smeri in katere bodo novosti prihodnjih let?
Matematika ter računalništvo in informatika so tiste znanstvene discipline, ki nam zaradi ostrega treninga v algoritmičnem načinu razmišljanja zagotavljajo fleksibilno znanje in omogočajo procesiranje velikih količin podatkov in njihovo spreminjanje v uporabno informacijo. Te vede so ključne pri spopadanju z najpomembnejšimi izzivi današnjega časa – dešifriranjem človeškega genoma, razvijanjem umetne inteligence, razumevanjem delovanja možganov itd. – zato je mogoče njihove diplomante, vsaj v razvitem anglosaškem svetu, srečati skorajda povsod: v ekonomiji, pri vodenju proizvodnje in podjetij, varovanju in analizi podatkov, statistiki, zavarovalništvu in bančništvu, sociologiji, medicini in celo politiki. Programa Matematika (MA) ter Računalništvo in informatika (RIN) sta tako osnovna stebra te fakultete, že v bližnji prihodnosti pa se jima bodo, poleg drugostopenjskega programa Morske biologije, ki ga bomo že letos izvajali skupaj s tržaško univerzo, pridružili novi zanimivi programi. V postopku akreditacije so namreč študijski programi Biodiverziteta (1. stopnja), Varstvo narave in okolja (2. stopnja), Sredozemsko kmetijstvo (1. in 2. stopnja) in Mehatronika (1. stopnja).
Kakšen je bil vpis, je bilo veliko prijav?
Po pričakovanjih je bilo največ zanimanja za študij računalništva in informatike. V letošnjem akademskem letu bomo tako imeli okrog 60 vpisanih na prvostopenjskem programu RIN ter okrog 20 na prvostopenjskem programu MA. Tem študentom je potrebno dodati še okrog 20 študentov prvega letnika starega pedagoškega programa Matematika in računalništvo, ki se zaenkrat formalno še izvaja na Pedagoški fakulteti, a bodo ti študentje vse strokovne vsebine poslušali pri nas. Gre torej za približno 100 študentov, kar je za prvo leto delovanja nadvse spodbudno. Še posebej, če jim dodamo še okrog 45 študentov drugostopenjskih programov matematike, računalništva in informatike ter morske biologije, in pa 8 doktorskih študentov, od katerih so trije iz tujine (Srbija, Kitajska, ZDA).
Kako je z izvajanjem Erasmus študentskih izmenjav na FAMNIT in kakšno je njeno siceršnje mednarodno sodelovanje na znanstveno-raziskovalnem področju?
Erasmus sporazumi se sklepajo na začetku koledarskega leta (do 15. februarja) za prihajajoče akademsko leto. Na začetku letošnjega leta je bila naša fakulteta še v postopku ustanavljanja, zato so se za študijsko leto 2007/08 sporazumi sklepali preko Pedagoške fakultete Koper. Kakorkoli že, letos so za študente naše fakultete na voljo Erasmus izmenjave s fakultetami na Portugalskem, Češkem, Finskem, Švedskem, Madžarskem, Nizozemskem, v Italiji in Avstriji. Na znanstveno-raziskovalnem področju pa sodelujemo z znanstveniki iz prestižnih tujih univerz iz Madžarske, Avstrije, Slovaške, Švedske, ZDA, Kanade, Kitajske, Nove Zelandije, Avstralije in Južne Koreje.
Na spletni strani fakultete je zapisano, da bo FAMNIT omogočila, da “Slovenska Istra v bližnji prihodnosti postane slovenska različica Silicijeve doline”. Kako boste to izvedli, kako se fakulteta povezuje z gospodarstvom?
Univerzitetni prostor potrebuje diplomante, ki bodo zmožni suvereno uporabljati miselna aparata vsaj dveh različnih znanstvenih disciplin. FAMNIT ima resnično interdisciplinarnost zapisano že v svojem rojstnem listu. Do tvornega povezovanja z gospodarstvom prek zelo konkretnih projektov zato že prihaja, še več pa ga bo že v bližnji prihodnosti. Tako niti najmanj ne dvomim, da bodo prav naši diplomanti tisti, ki bodo omogočili kvantni preskok v razvoju Slovenske Istre, regije, ki je za prosperiteto Slovenije ključnega pomena.
Kakšna je torej vizija razvoja FAMNIT?
Bom odgovoril malo drugače. Prav te dni sem srečal svojega bivšega študenta s kalifornijske univerze v Santa Cruzu (UC, Santa Cruz), kjer sem konec osemdesetih let poučeval, danes izredno uspešnega ekonomista. Takrat v Santa Cruzu je med svojim podiplomskim študijem ekonomije pri meni poslušal Abstraktno algebro, enega najbolj zahtevnih matematičnih predmetov nasploh. V Sloveniji, razen na programih matematike, tega predmeta ni. V ZDA pa diplomant ekonomije ne more pričakovati vstopa v kakšen prestižnejši podiplomski študij ekonomije, če nima dovolj solidne matematične osnove. Ko sem ga zdaj po toliko letih vprašal, kako pa bi on postavil kvaliteten študij ekonomije v Sloveniji, mi je dal zelo kontroverzen odgovor. Nekomu, ki želi postati uspešen ekonomist, bi svetoval najprej študij matematike, potem magisterij iz statistike in na koncu doktorat iz ekonomije. Zato sem trdno prepričan, da je pred našo fakulteto in njenimi diplomanti, ki jih v Sloveniji – če bi želela priti na povprečje EU – primanjkuje okrog 600 vsako leto, zelo svetla prihodnost.
Martina Srblin
