Kaj pomeni evalvacija bolonjskih predmetov? Informacije so nam posredovali Zlatka Keček in Alen Brkić, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM, ter Brigita Grbin in Danijela Gutić, Študentska svetovalnica, socialno svetovanje ŠOU.
Nujni sestavni del izvedbe prenovljenih študijskih programov je tudi sprotno spremljanje in evalviranje izvedbe vsakega posameznega predmeta.
Cilj te evalvacije je dvojen:
1.) Lahko bi identificirali/prepoznali težave oziroma probleme, s katerimi so soočeni tako učitelji/asistenti kot tudi študenti pri izvedbi vsakega posameznega predmeta;
2.) Pridobimo ocene o tem, kakšne so obremenitve učiteljev in obremenitve študentov pri vsakem posameznem predmetu.
Izdelek ali storitev je kakovosten, če zadovolji pričakovanja potrošnikov oz. če ustreza predpisanim standardom. Podobno je s kakovostjo izobraževanja. Študentje imajo določena pričakovanja, kot so npr. zanimiva predavanja, smiselno sestavljeni urniki, udobne in pregledne predavalnice. Primarno je za kakovost študijskih programov odgovorna visokošolska institucija. Ta ima postavljen t. i. notranji sistem zagotavljanja kakovosti, kjer institucija ocenjuje samo sebe. Za merjenje lastne kakovosti uporablja študentske ankete, spremlja določene parametre in jih primerja z nacionalnimi ter mednarodnimi standardi.
Področja, na katerih se meri kakovost študijskih programov, so:
– zadovoljstvo študentov z izvedbo predavanj in vaj,
– kakovostna študijska literatura;
– zaposljivost diplomantov, zadovoljstvo delodajalcev z diplomanti;
– participacija in upoštevanje študentov v univerzitetnih oz. fakultetnih organih;
– število študentov na profesorja, dostopnost profesorja na govorilnih urah, odnos profesorjev in drugega akademskega osebja do študentov;
– fleksibilnost študija, število izbirnih predmetov, priznavanje različnih oblik izobraževanja;
– število gostujočih profesorjev, število lastnih profesorjev, ki gostujejo na drugih institucijah, število tujih študentov, število študentov, ki gredo v tujino;
– enakopravna zastopanost vseh družbenih skupin v študentski populaciji;
– ustrezne prostorske in druge materialne kapacitete, dobro založena knjižnica z ažurnimi strokovnimi revijami, ustrezno urejena čitalnica, številni računalniki s hitro internetno povezavo na razpolago študentom in še številni drugi parametri.
ECTS (European Credit Transfer and Accumulation System) je sistem, namenjen vrednotenju časovne obremenjenosti povprečnega študenta s študijem za dosego predvidenih učnih dosežkov. V bolonjskem procesu se ECTS, povzet iz programa Erasmus, nekoliko spremeni. Ne vrednoti več obremenjenosti profesorja, temveč se osredotoči na časovno obremenitev študenta pri posameznem predmetu in na učne dosežke, ki naj jih študent v tem času razvije. Ta omogoča oblikovanje racionalnih študijskih programov, ki niso ne prenatrpani ne preveč enostavno zastavljeni. Koliko ECTS točk je vreden posamezen predmet, pa se ugotavlja na osnovi rednih študentskih vprašalnikov. ECTS omogoča enostavno razumevanje in primerjanje različnih študijskih programov. Dijaki se tako lažje odločajo za najprimernejši študij, študenti pa za kombinacijo predmetov iz različnih študijskih programov (v kolikor to visokošolski sistem dovoljuje).
Skupaj z bolonjsko reformo se je na fakultete vpeljal tudi nov sistem evalvacije predmetov. Predmeti se sedaj evalvirajo s kreditnimi točkami, ki vrednotijo študentovo delo oz. količino truda, vloženega v študij posameznega predmeta. Ena kreditna točka tako predstavlja od 25 do 30 ur vloženega dela v predmet. Od fakultete do fakultete je odvisno, kako vrednoti izvajane predmete. Nekateri se točkujejo z višjim številom točk, bistven podatek pa je, da je en letnik vreden 60 kreditnih točk. Točke naj bi izboljšale prehodnost med programi. Ob zaključku magistrskega študija naj bi tako študent pridobil 300 kreditnih točk. Podrobnejše informacije o bolonjski prenovi so na voljo na spletni strani www.bolonja.si.
Mojca Buh
