Študentske volitve pred vrati
Letošnje študentske volitve pod okriljem ŠOU v Ljubljani, ki bodo potekale 24. in 25. oktobra, kot ponavadi napovedujejo ogorčen boj študentskih skupin za glasove volivcev.
Študentska populacija, ki je na zadnjih volitvah pred dvema letoma študentsko dirigentsko palico zaupala Samostojni akademski skupini (SAS), bo tako zadnji teden v oktobru ponovno odločala o sestavi študentske vlade. Ker je v prejšnjih mandatih različnih študentskih skupin dogajanje na ŠOU črnilo kar nekaj nepravilnosti, smo za mnenje o stanju minulega dveletnega obdobja povprašali predsednika ŠOU v Ljubljani Boruta Kozana: “Delovanje ŠOU ocenjujem kot zelo pozitivno. V obdobju vodenja predsedstva, ki so ga izvolili poslanci SAS, so se pravice študentov obdržale in v nekaterih primerih celo izboljšale. ŠOU pa v teh letih ni zabeležil nobene nepravilnosti in s tem pridobil ugled med študentsko in širšo slovensko javnostjo.” Pa sam namerava še enkrat kandidirati? “Sam ne mislim kandidirati na nobeno posredno ali neposredno voljeno funkcijo. ŠOU je izkušnja, ki je in mora biti tudi časovno omejena, saj je to dobro za posameznike in za organizacijo,” pravi Kozan o načrtih za prihodnost.
Priprave na volitve
Ker predvolilno obdobje ponuja takšne in drugačne predvolilne cvetke, smo pokukali v tabor skupine SAS in skupine Modrih, ki bosta poleg Neodvisnih študentskim volivcem ponujali svoje kandidate na posameznih fakultetah. Jernej Buzeti, predsednik SAS-a, ki v študentskem zboru ŠOU v Ljubljani z 22-člansko zasedbo zavzema veliko večino sedežev, pravi, da priprave na volitve potekajo v pozitivnem duhu in delo poslancev njegove skupine v preteklem obdobju ocenjuje kot zelo dobro. “V naši skupini je vsak posameznik cenjen, vsakega spoštujemo in zato tudi od naših članov pričakujemo, da spoštujejo ter skušajo pomagati vsakemu študentu. Na drugi strani se skupina Modrih, ki ji poveljuje Boris Kaučič, na letošnje volitve pripravlja precej “modrujoče”: “Veliko modrujemo,” pojasnjuje Kaučič predvolilne priprave Modrih, ki naj bi se sicer povezovala z “oldtimerjem” študentske politike Tomom Juvanom, zdaj že nekdanjim predstavnikom za odnose z javnostmi na Študentski organizaciji Slovenije.
Kaj ponujajo?
Buzeti, predsednik SAS-a, ki nastopa s tradicionalno oranžno barvo in s sloganom “Kaj pa ti misl’š?”, takole ocenjuje program njegove skupine: “Naš program je usmerjen predvsem na aktivno in spoštljivo zastopanje študentov. Vsekakor ne smemo pozabiti na nadaljevanje reforme ŠOU-a v Ljubljani, bistvo katere je transparentno delovanje.” Prav tako kot o pripravah na volitve v taboru Modrih tudi o njihovem programu niso želeli razkriti nobenih oprijemljivih podatkov: “Modro molčimo,” nam je pojasnil Kaučič, ki se je s svojimi sodelavci, kot kaže, odločil za dokaj skrivnostno predvolilno taktiko.
Kaj pričakujejo?
Po koncu volitev, ki se bodo na vseh fakultetah zaključile 25. oktobra, bo volilni odbor pričel z ugotavljanjem izida glasovanja, sekundarno štetje glasov pa se bo izvajalo najkasneje v štirih dneh po koncu glasovanja. Rezultati volitev morajo biti znani najkasneje peti dan po koncu volitev. In kakšna so pričakovanja? Buzeti takole zre v prihodnost: “Gre predvsem za to, da študenti izvolijo predstavnike, ki jim zaupajo in za katere menijo, da jih bodo tudi dobro zastopali. In taki predstavniki študentov, to smo prepričani, so kandidati Samostojne akademske skupine, z jasno vizijo in veliko željo po zastopanju študentov. V naše kandidate trdno verjamemo in jim zelo zaupamo, zato tudi na volitvah pričakujemo zelo dobre rezultate.” V taboru Modrih o pričakovanjih končnih rezultatov pravijo: “Ne borimo se za ŠOU, temveč za študente.” Sicer pa je na trenutke vsiljivo borbo pred volitvami za študente laike na področju študentske organiziranosti ponovno pričakovati tudi letos. Volitve, ki preko sposobno izvoljenih kadrov lahko pomembno vplivajo na prihodnost študentskega življenja, tako v demokratičnem sistemu tudi v študentski sferi predstavljajo še kako odločujoči faktor študentov, katerih interese in želje zastopajo predstavniki, sicer zaupanja vredni s strani vodjev posameznih skupin. Končna odločitev bo kot v vsakem demokratičnem sistemu tudi v študentski demokraciji pripadla volivcem, ki bodo konec oktobra s svojimi glasovi izkazovali (ne)zaupanje posameznim kandidatom oziroma skupinam.
Tadej Buzeti
