Ekonomska fakulteta v Ljubljani je prejela novo priznanje – akreditacijo EQUIS (the European Quality Improvement System). Ta akreditacijski sistem je v svetu uveljavljen kot eden izmed vodilnih sistemov poslovnih šol.
Certifikat kakovosti, ki ga podeljuje najpomembnejše evropsko združenje poslovnih šol EFMD (European Foundation for Management Development), fakulteto uvršča med najboljše in najbolj kakovostne poslovne šole v svetovnem merilu. Ker je bil dekan Ekonomske fakultete, dr. Dušan Mramor, službeno odsoten, nam je na vprašanja odgovarjala Monika Lapanja, vodja korporativnega komuniciranja na Ekonomski fakulteti.
Kako fakulteta lahko pride do takšnega priznanja o njeni kakovosti in kako poteka ocenjevanje?
Naj najprej poudarimo, da ima Ekonomska fakulteta dve najpomembnejši akreditaciji, ki jih lahko pridobi poslovna šola: poleg EQUIS tudi AASCB akreditacijo. Slednjo je pridobila aprila 2010, gre pa za certifikat ameriške organizacije AACSB (The Association to Advance Collegiate Schools of Business).
Akreditacija EQUIS (the European Quality Improvement System) je certifikat, ki se podeljuje za obdobje treh oz. petih let, po tem obdobju se doseganje standardov kakovosti ponovno preverja. Ekonomska fakulteta je postala EQUIS akreditirana šola leta 2006, po triletnem obdobju pa je v maju 2009 ponovno gostila akreditacijsko komisijo. Začetna faza akreditacijskega procesa je vedno priprava obsežnega poročila poslovanja. V primeru, da poročilo ustreza standardom kakovosti, šolo obišče štiričlanska komisija. Praviloma jo sestavljajo sedanji ali nekdanji dekani že akreditiranih šol in predstavnik gospodarstva. V tridnevnem obisku se člani komisije srečajo in pogovorijo s predstavniki zaposlenih (pedagogov in strokovnih služb), študentov, gospodarstva, diplomantov, univerze in ministrstva. Ob zadnjem obisku je v razgovorih sodelovalo preko 160 posameznikov, odločitev komisije pa je bila na koncu pozitivna, saj je fakulteta pridobila podaljšanje certifikata kakovosti za nadaljnja tri leta.
Tudi postopek za pridobitev AACSB akreditacije je dolgoročen. Institucije, ki jim uspe ta dosežek, potrdijo svojo zavezanost kakovosti in neprekinjenim izboljšavam skozi stroge in vseobsegajoče preglede akreditacijske komisije.
Koliko šol v Evropi oziroma na svetu ima takšen certifikat kakovosti?
Fakulteta je ena izmed 55 poslovnih šol na svetu, ki ima obe najpomembnejši akreditaciji – poleg AACSB tudi evropsko akreditacijo EQUIS -, ki dokazujeta odličnost na področju poslovnega izobraževanja v svetovnem merilu. Akreditacijo EQUIS ima sicer zgolj 127 poslovnih šol iz 35 držav na svetu. AASCB akreditacijo ima 593 poslovnih šol na svetu, kar je manj kot 5 odstotkov vseh poslovnih šol na svetovni ravni.
Kaj z akreditacijo pridobijo študenti fakultete?
Vsaka šola si želi imeti sporazum o sodelovanju z najboljšimi šolami in z akreditacijo je z njimi lažje priti v stik. To npr. pri izmenjavi študentov pomeni, da najboljše šole ponavadi sporazume podpisujejo med seboj, medtem ko za sodelovanje z manj znanimi šolami ni interesa.
Prav tako pridobijo diplomanti fakultete, saj se je akreditirani fakulteti dvignila tudi prepoznavnost pri domačih in tujih zaposlovalcih. Diplomanti imajo na globalnem trgu dela pri zaposlovanju veliko prednost.
Študenti se zares zavedajo pomena, ko gredo na izmenjavo v tujino in delijo izkušnje ter mnenja z ostalimi študenti, ko se pogovarjajo s kolegi iz tujine itd. Zavedajo se tega tudi takrat, ko iščejo službo, opravljena raziskava (v priponki) je pokazala, da so diplomanti EF v primerjavi z družboslovnimi fakultetami najbolje zaposljivi. Sicer pogosto vse takšne prednosti (našteto zgoraj), ko jih enkrat imaš, žal postanejo samoumevne, je pa dejstvo, da jih ima samo študent zelo dobre šole.
Zagotovo je veliko kriterijev, ki so vplivali na komisijo, vendar so zagotovo nekateri bolj in nekateri manj pomembni?
Poslovno izobraževanje je v mednarodnem visokošolskem prostoru na zelo visoki ravni kakovosti, zato mora vsaka šola, ki želi temu slediti, skrbeti za stalno povečevanje kakovosti predvsem na naslednjih področjih: vsebini študijskih programov in njihovem izvajanju (poučevanju), skrbi za razvoj študentov, svetovanju, raziskovanju in organizaciji procesov. Ob tem mora šola izkazovati visoko stopnjo internacionalizacije in povezav s poslovnim svetom. Vsi ti kriteriji so pomembni pri ocenjevanju s strani akreditacijske komisije.
V skladu z navedenimi kriteriji Ekonomska fakulteta omogoči preko 200 domačim študentom študij v tujini, enako število tujih študentov del svojih obveznosti opravlja na naši fakulteti, omogoči osem celotnih programov ter preko 40 predmetov izvaja v angleškem jeziku, letno gosti preko 50 uglednih tujih predavateljev.
Za fakulteto je izrednega pomena tudi sodelovanje z gospodarstvom, ki prepleta v vse nivoje in ravni delovanja fakultete. Letno samo v pedagoškem procesu na fakulteti gostuje okoli 250 strokovnjakov, med njimi najuspešnejši predstavniki slovenskega gospodarstva. Eden od načinov, kako študenti vzpostavijo stik z gospodarstvom že v času študija, je izdelava diplomskih, magistrskih in specialističnih del ter poslovnih projektov, s katerimi študenti odgovarjajo na konkretna vprašanja in probleme podjetij.
V študijskem letu 2009/10 so študenti fakultete v sodelovanju s podjetji izdelali 69 diplomskih, magistrskih in specialističnih del, za izbrana podjetja pa je bilo izdelanih 25 poslovnih projektov. Rezultate fakulteta javnosti predstavlja med drugim tudi preko organizacije strokovnih dogodkov. Študentska poslovna konferenca, ki sooči študentski, poslovni in izobraževalni svet, je vsako leto marca v prostorih fakultete. Izhodiščna točka za povezovanje s poslovnim svetom je tudi raziskovalna dejavnost, število svetovalnih in raziskovalnih projektov Raziskovalnega centra Ekonomske fakultete (RCEF) iz leta v leto narašča. Fakulteta za prenos znanja v gospodarstvo skrbi tudi preko dopolnilnega strokovnega izpopolnjevanja in svetovalne dejavnosti (CISEF).
Gašper Kržišnik
