Naslov je vzet in znanega Huxlejevega romana Krasni novi svet, v katerem izdelujejo pet kast ljudi z razliko v inteligenci za točno določena dela: alfe, bete, game, delte in epsilone.
Alfe so visoko inteligentni in izobraženi ljudje, ki opravljajo miselno zahtevna dela, medtem ko epsiloni opravljajo težka fizična dela, za katera ne potrebujejo intelekta. Današnja družba, tako se zdi, je vse bolj naklonjena »proizvajanju« ljudi alfa vrste.
Seveda potrebujemo visoko izobražen kader, a koliko? Največ povpraševanja na trgu dela je na področju komerciale in prodaje, strojništva, tehničnih storitev, proizvodnje, farmacije, kemije, marketinga in medijev. Zadnja štiri našteta področja praviloma zaposlujejo diplomante različnih univerzitetnih smeri, medtem ko za ostala najbolj iskana dela univerzitetna izobrazba načeloma ni potrebna.
Po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v letošnjem študijskem letu na višje strokovne šole vpisanih 17.000 študentov, na visokošolske dodiplomske študijske programe na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih pa kar dobrih 79.000 študentov. Število študentov narašča iz leta v leto. Po uradnih podatkih Statističnega urada je v študijskem letu 2000/2001 to število znašalo 91.494 študentov, v letu 2008/2009 pa že 114.391 študentov.
Po podatkih za študijsko leto 2008/2009 se daleč največ študentov (43.437) izobražuje na področju družboslovja, socialnih, upravnih in pravnih ved. Sledijo jim tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ter storitve. Ostala področja (zdravstvo in sociala, izobraževanje, umetnost in humanistika, naravoslovje, matematika in računalništvo ter kmetijstvo in veterina) so zastopana z manjšim številom študentov (pod 10.000).
Primerjajmo
Zanimiva je tudi primerjava z drugimi državami Evropske Unije. Primerjava namreč pokaže, da je bila Slovenija po podatkih za leto 2007 v samem vrhu med vsemi državami po deležu prebivalstva, ki se izobražuje, starega med 15 in 24 let. Ta delež je pri nas kar 70-odstoten; višjega imata le še Poljska in Finska. Zaradi tega seveda narašča izobrazbena struktura prebivalstva. V starostni skupini med 55 in 64 let ima višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 16 odstotkov ljudi, v skupini med 25 in 34 pa že 30 odstotkov. Tudi v tem pogledu se Slovenija uvršča v zgornjo tretjino v primerjavi z ostalimi državami EU.
Po eni strani se zdi super, da se ljudje izobražujejo, da si zagotovijo visoko izobrazbo, diplomo, morda celo magisterij ali doktorat – pa vendar se tu pojavlja nek novi problem, paradoks sodobnega sveta. Ker se mladi ljudje v želji po čim boljši službi in temu primernem finančnem položaju čedalje bolj množično odločajo za študij, je začelo primanjkovati delovne sile na položajih, kjer visokošolska izobrazba ni potrebna. Mladi od svojih staršev, sorodnikov, učiteljev ipd. dostikrat slišijo stavek »Študiraj, da boš dobil/a dobro službo!« Seveda pa velika večina po zaključeni srednji šoli ne razmišlja o tem, ali bodo po končanem študiju dobili službo ali ne. Možnost zaposlitve nikakor ni na prvem mestu med dejavniki za izbiro študija. Glavno odločitev igrajo zanimanje za neko področje. Seveda je to najpomembnejše za uspeh pri samem študiju. A kaj potem?
Čedalje večja brezposelnost je morda tudi posledica neuravnoteženosti področij študija z iskanimi delovnimi mesti. Če na primer delodajalci iščejo prodajalce in delavce v proizvodnji, izobrazbena struktura pa narašča, ljudje z univerzitetno izobrazbo seveda ne bodo opravljali takih del. In če je potreba trga predvsem po kemikih in farmacevtih, večina študentov pa se izobražuje na področju družboslovja, tudi to ni najbolj idealna družbeno-gospodarska situacija.
Seveda namen tega članka ni pritisk na študentsko in ostalo populacijo k zamenjavi načina študija ali celo načina razmišljanja in življenja, saj bi s tem temeljno posegli v področje človekovih pravic. Ko je vlada RS pred nekaj leti z reformami poskušala omejiti študij na področju družboslovja in povečati študij naravoslovja, je sprožila vrsto polemik. Rešitev seveda ni v takšnem ali drugačnem omejevanju svobode posameznika na zgolj družbeno koristno bitje, kakršnemu smo recimo priča v Krasnem novem svetu. A vseeno; namen članka naj bo opozoriti na aktualne problematike v razliki med zahtevami trga in izobrazbo posameznikov. Ali je smiselno imeti »družbo samih alf«?
Kaja Pinter
