Z omejitvijo fiktivnega vpisa bi prihranki nastali predvsem pri pobiranju davkov in pri socialnih trasferih, ker bi fiktivno vpisani v manjši meri bremenili različne socialne pravice, je na seji DZ dejal minister, pristojen za izobraževanje, Žiga Turk. Fiktivni študenti državo po njegovi oceni stanejo med 50 in 100 milijoni evrov letno.
Slovenija je po deležu generacije, ki se vpisuje na eno od oblik terciarnega izobraževanja, med prvimi na svetu, med zadnjimi pa po deležu tistih, ki jo končajo, je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk dejal v odgovoru na poslansko vprašanje vodje poslanske skupine SLS Mihaela Prevca glede preprečevanja fiktivnih vpisov. Pri tem je po besedah ministra težko oceniti, koliko je študentov, ki so poskušali, pa ni šlo, in pri koliko študentih je šlo za fiktivni vpis.
Je pa Turk napovedal, da bodo že prihodnji mesec izvedli nadzor nad koriščenjem pravic iz javnih sredstev, ki izhajajo iz statusa študenta. Informacijski sistem visokega šolstva eVŠ, ki vsebuje evidenco študentov in diplomantov, je namreč po besedah Turka šele dobro začel z delom in se ta čas še polni s podatki za študijsko leto 2012/2013.
Še en korak k zmanjševanju fiktivnega vpisa v višje strokovno šolstvo je bil po besedah ministra narejen s predlogom novele zakona o višjem strokovnem izobraževanju, ki določneje opredeljuje omejitev, da študent lahko pravice in ugodnosti iz statusa uveljavlja največ tri leta. Nekaj sprememb je vlada naredila tudi v okviru zakona za uravnoteženje javnih financ, in sicer z omejitvijo dodatnega leta, namenjenega ponavljanju, pavziranju oz. absolventskemu stažu.
