Družina je osnovna enota človeške družbe, znotraj katere si ljudje najbolj zaupajo. Družina je tista, ki otroku prva posreduje informacije o družbi, okolju, ljudeh, odnosih itd.
Študentske družine spadajo med socialno bolj ranljive in ogrožene skupine prebivalstva zaradi starševske vloge in hkratnega študija.
Slovenska zakonodaja ne pozna definicije »študentska družina«
»Študentske družine so posebna vrsta družin, saj je mama (ali oče) še študent, torej še nezaposlena in šele na poti do materialne samostojnosti in neodvisnosti. Na žalost pa položaj oziroma status študentskih družin v slovenski zakonodaji še vedno ni natančno opredeljen,« nam je povedala Špela Lipošek iz Kluba študentskih in dijaških družin Maribor. Slovenska zakonodaja namreč ne pozna definicije »študentska družina«. »Gre za to, da družino konstituirata otrok in starš(i), iz česar izhajajo tudi vse pravice in dolžnosti zakonodaje s področja družine,« Aleksandra Klinar Blaznik, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. »Prav zaradi te sistemske neurejenosti pa je bil 15. januarja 2004 ustanovljen Klub študentskih in dijaških družin Maribor. Namen kluba je predvsem olajšati staršem študentom pot do materialne pomoči ter da se starši študentje med seboj spoznavajo, spoprijateljijo, si med seboj izmenjujejo informacije ter zanimive izkušnje, prav tako pa si želimo, da bi naši člani s svojimi malčki aktivno sodelovali v naših projektih, ki jih za člane brezplačno pripravljamo skozi vse leto,« Špela Lipošek, Klub študentskih in dijaških družin Maribor.
Nihče ne vodi evidence
Koliko študentskih družin je v Sloveniji, ne moremo reči, ker nihče ne vodi evidence, saj ne poznamo niti definicije študentske družine. Predvideva pa se, da jih je preko 300. V Klub študentskih družin Slovenije je trenutno včlanjenih 46 družin z vsega skupaj 78 otroki. Od tega je v Ljubljani 28 družin s 37 otroki. »Glede na to, da je članstvo v samem klubu prostovoljno, nimamo nekega res celostnega vpogleda v resnično število študentskih družin v Sloveniji,« Teja Maležič, predsednica Kluba študentskih družin Slovenije.
V Študentskih domovih v Mariboru trenutno biva 6 mamic z otrokom. Špela Lipošek, Klub študentskih in dijaških družin Maribor: »V Klubu študentskih in dijaških družin Maribor imamo trenutno včlanjenih 57 študentskih družin, kar pa verjetno ne pomeni, da je to celotno število študentskih družin na fakultetah v Mariboru, saj se vsi ne včlanijo v KŠDDM.«
Soočanje z različnimi težavami
Starša študenta se ob rojstvu otroka soočita z različnimi težavami. V prvi vrsti kako usklajevati študij in družino, saj študij ne poteka samo dopoldne (npr. kot služba), zato se je potrebno dobro organizirati, kje bivati, kdo bo pazil na otroka, kako financirati stroške zase in za nego otroka, saj je finančna pomoč s strani države, ki jim pripada, zelo nizka. Z uvedbo bolonjskega sistema študenti niso prikrajšani za leto študija. Še vedno vsakemu študentu po končani stopnji pripada 12 mesecev absolventskega staža (o tem posredno govori 70. člen ZViS pa tudi 158. člen Statuta UL). Kar se tiče študentskih domov pa velja, da se ne glede na to, da bivanje v študentskem domu v času absolventskega staža ni več možno, materinstvo/očetovstvo smatra za opravičljiv razlog za podaljšanje bivanja tudi v času absolventskega staža.
»Na začetku je večina nosečih študentk prestrašenih (tudi bodoči očetje) in ne vedo kako in kam, predvsem gledajo na to, ali jim bo finančno uspelo skrbeti zase in za otroka. Težave glede denarne socialne pomoči se pojavljajo predvsem na CSD, kjer nekateri ne priznavajo materinstva poleg študija in se ne zavedajo, da njihov materialni položaj ni najboljši, predvsem za tiste, ki nimajo možnosti živeti pri svojih starših, ki bi jim dajali finančno in stanovanjsko podporo,« Špela Lipošek, Klub študentskih in dijaških družin Maribor.
Tara Hughes, Zavod Študentska svetovalnica, socialno svetovanje, pravi, da so največje težave študentskih družin:
• pridobitev vrtca v kraju študija (zaradi prijave stalnega bivališča drugje in ne npr. v Ljubljani, kjer študirajo),
• v primeru, da ne dobijo vrtca, je težava tudi z varstvom otrok – zasebni vrtci in varuške so precej drage, veliko drugih možnosti za varstvo pa ni,
• pridobitev dodatne finančne podpore.
Bivanjska problematika: podnajemniška stanovanja so večini finančno nedosegljiva. Na srečo ima študent z otrokom na podlagi Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov določene ugodnosti pri sprejemu in bivanju v študentskem domu, pa tudi sobe oz. apartmaji so v zadnjem času malo bolj prilagojeni bivanju otroka. Najpogostejša problematika so finance. Vsi vemo, da so stroški študentov za preživetje veliko večji, kot so prihodki. Ta negativna razlika pa je pri študentih starših še veliko večja, saj ob študiju in obveznostih do otroka ne zmorejo hoditi v službo, finančna pomoč s strani države, ki jim pripada, pa je zelo nizka. Težave se pojavijo pri pridobivanju denarne pomoči na centrih za socialno delo zaradi že omenjene problematike – pravne nedefiniranosti študentske družine.
In varstvo otrok, kam dati otroka, ko imaš obvezne vaje … Zdaj še velja, da so starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč, opravičeni plačila vrtca. Ostalim pa je nekoliko težje, saj so tisti, ki ne bivajo doma in nimajo staršev ali sorodnikov, ki bi popazili na otroka, primorani poiskati drugo rešitev.
Ugodnosti študentskih družin
Aleksandra Klinar Blaznik, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: »Študentje niso v delovnem razmerju, zato ob rojstvu otroka ne dobijo starševskega nadomestila, jim pa pripadajo:
• starševski dodatek, ki je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka le-ti niso upravičeni do starševskega nadomestila. Starševski dodatek od 1. julija 2010 znaša 195,56 EUR mesečno. Temeljna pogoja sta državljanstvo Republike Slovenije in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji tako za starše kot za otroka. Pravica do starševskega dodatka traja 365 dni od rojstva otroka;
• pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca (do te pravice je upravičen vsak otrok, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji). Pomoč znaša 279,42 EUR. Namesto denarnega prejemka se lahko zagotovi oprema za novorojenca v obliki zavitka v enaki vrednosti;
• otroški dodatek, s katerim se staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda (99 % povprečne plače na družinskega člana). Najnižji znesek otroškega dodatka za enega otroka trenutno znaša 19,88 EUR mesečno, najvišji pa 114,31 EUR mesečno;
• dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družini z vsaj tremi otroki. Od 1. julija 2010 znaša za družine s tremi otroki 391,60 EUR in za družine s štirimi ali več otroki 477,56 EUR.
Študentskim družinam so namenjene različne ugodnosti in pravice:
• 10 dodatnih bonov za subvencionirano študentsko prehrano: vsaka študentska družina je upravičena do 10 dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno, če pa ima družina dva otroka, je upravičena do 20 dodatnih subvencioniranih študentskih obrokov, torej se ta pravica šteje za vsakega otroka, starši pa morajo na info točko (stara prodajna mesta bonov) prinesti fotokopijo rojstnega lista otroka;
• dodatno študijsko leto: vsaki materi študentki pripada dodatno študijsko leto za vsakega živorojenega otroka v času študija. To zagotavlja 70. člen Zakona o visokem šolstvu. V praksi to pomeni, da lahko mati študentka ali dvakrat ponavlja ali podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti, saj zakon ne določa, kdaj mora mati izkoristiti pravico do dodatnega študijskega leta ali pa mirovanje statusa (slednje velja samo za študentke Univerze v Ljubljani, ker to pravico določa Statut Univerze v Ljubljani);
• državna štipendija (študentom staršem pripada štipendija tudi v času mirovanja statusa ali podaljšanja statusa);
• denarna socialna pomoč;
• možnost bivanja v študentskih domovih, v primeru bivanja v študentskih domovih možnost koriščenja študentskega vrtca;
• različni razpisi ipd. klubov za študente, namenjeni študentskim družinam;
• zavarovanje otroka: otrok je navadno zavarovan po enem od staršev, če pa sta oba starša študenta, ima lahko zdravstveno zavarovanje urejeno preko svojih starih staršev.
»Dejstvo je, da študentska družina načeloma ne dobi nobenega posebnega finančnega dodatka kot vse ostale družine, le da ima v večini najmanjše cenzuse in zato pade v prve razrede teh dodatkov (npr. otroški dodatek). Enako ji pripada starševski dodatek (kar pri zaposlenih vlagateljih predstavlja porodniško plačo), le da je ta dokaj majhen v primerjavi s porodniško plačo,« Teja Maležič, predsednica Kluba Študentskih družin Slovenije.
Bivanje v študentskem domu
Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov študentu/-ki z otrokom nudi določene ugodnosti pri sprejemu in bivanju v študentskem domu in te so:
• pri sprejemu v študentski dom se študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel/-a med študijem otroka pri sebi, k skupnemu številu točk prišteje še 100 točk;
• ne glede na rok za oddajo prošenj za sprejem v študentski dom lahko študentska družina zaprosi za sprejem, če je bil otrok rojen po tem roku ali zaradi drugih dejavnikov, ki vplivajo na socialni položaj družine;
• študentske družine so nastanjene v apartmajih, katerih število je omejeno;
• v skladu z dodatnim študijskim letom ima študentka mati pravico do podaljšanja bivanja v študentskem domu zaradi materinstva in sicer za eno leto ne glede na število otrok.
Vrtec za študentske družine
6. 12. 2010 je pričel z delom v Študentskih domovih v Ljubljani vrtec za otroke študentov, ki bivajo v Zavodu. Vrtec v študentskih domovih deluje kot enota Viških vrtcev.
Klub študentskih družin Slovenije
Če je študentska družina član Kluba študentskih družin Slovenije, ima nekatere ugodnosti: razne tematske delavnice skozi vse leto, enkrat tedensko je organizirana telovadba za malčke, vsako leto ob koncu izpitov se zberejo na velikem pikniku, za novo leto pa organizirajo najbolj priljubljeno novoletno obdarovanje. Skoraj vsako poletje gredo skupaj na morje, vmes pa skušajo organizirati še kakšne kulturne dejavnosti (lutkovne predstave, …).
Pomoč
Če potrebujete pomoč, se obrnite s svojimi vprašanji na Klub študentskih družin Slovenije, kjer vam bodo pomagali in vas usmerili naprej, www.studentskedruzine.com.
Ustvarjanje družine v času študija?
Špela Lipošek, Klub študentskih in dijaških družin Maribor, kakšno je vaše mnenje o ustvarjanju družine v času študija?
Sama sem predsednica KŠDDM drugo leto. Čeprav statistike kažejo, da se Slovenci zelo pozno odločamo za ustvarjanje družine oz. otroka, sem v zadnjem času opazila rahel vzpon števila študentskih družin, saj se nekateri pari odločajo za otroka že v času študija. Osebno podpiram mlade, ki se odločijo v času študija oz. predvsem proti koncu študija za otroka, saj se mi zdi lepo, da so v današnjem času tudi med mladimi še vedno razširjene družinske vrednote in da kljub določenim težavam, s katerimi se nekateri soočijo, zrejo v prihodnost optimistično. Menim, da novica o nosečnosti da študentkam (tudi študentom, ki izvedo, da bodo postali očetje) še večji zagon, motivacijo in elan za čimprejšnje dokončanje študija.
Teja Maležič, predsednica Kluba študentskih družin Slovenije
Glede na to, da sem tudi sama študentka mamica, lahko iz svoje izkušnje povem, da sem vesela, da sem oz. sva si z možem ustvarila družino že v teh letih. Že iz samih fizičnih zmogljivosti mlade mamice in atija je to zelo pozitivna stvar. En velik plus daje tudi čas, ki ga preživimo s svojimi otroki, saj ga je kar veliko. Npr. da se eden od naju uči, drugi čuva otroke in obratno. Taka je bila predvsem praksa, ko še nismo imeli vrtca (verjetno veste, da smo s 6. 12. 2010 dobili vrtec za otroke študentskih družin). Res, da družina še nima nekih rednih dohodkov, zato pa imamo možnost bivanja v študentskem domu, kjer dvostarševska družina (oba starša študenta) dobi apartma, v splošnem namenjen 4 študentom, ki pa je cenovno zelo ugodna rešitev. Kasneje, ko eden od staršev nima več statusa, se družina lahko preseli v enostarševsko stanovanje v mansardi študentskih domov v Rožni dolini, blok 11 ali 12.
Aleksandra Klinar Blaznik, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ali se v zadnjem času beleži porast študentskih družin?
S podatki o številu študentskih družin na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ne razpolagamo, saj se te tudi v uradni statistiki ne vodijo kot »študentske družine«. Samouresničitev posameznika je v zadnjem obdobju postala eden pomembnejših ciljev mladih, za dosego tega cilja so na prvih mestih prav gotovo študij, pridobitev ustreznega delovnega mesta in zadovoljiv življenjski standard. Kljub temu splošnemu trendu pa na državni ravni z različnimi ukrepi spodbujamo, da bi imeli mladi otroke pred 30. letom starosti, tudi v času študija. Imeti otroka ob študijskih obveznostih zahteva od študentskih staršev več discipliniranosti v smislu racionalne porabe časa v luči usklajevanja študijskih in starševskih odgovornosti.
Kakšno je vaše mnenje o ustvarjanju družine v času študija?
Odločitev za otroka je seveda stvar vsakega posameznika. Dejstvo pa je, da so se v Sloveniji na tem področju v zadnjih nekaj desetletjih zgodile številne spremembe: upada število porok, zvišuje se starost partnerjev ob prvi poroki, zvišuje se starost žensk ob prvem porodu, več je razvez in ponovnih porok (posledično tudi reorganiziranih družin). Vse te spremembe se odražajo tudi v tem, da se pozneje odločamo za otroke in posledično tudi v zniževanju rodnosti. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zato podpiramo študentske družine z različnimi ukrepi in tudi sicer smo veseli, da se mladi bolj zgodaj odločajo za otroke. Raziskave kažejo tudi, da imajo običajno tisti pari, ki se odločijo za otroka bolj zgodaj, tudi kasneje več otrok. Prav tako je poleg tega, da pomagamo mladim družinam v času študija, pomemben tudi njihov prehod na trg dela. V tem smislu smo pred leti podprli tudi projekt “družini prijazno podjetje”, ki se tako kot ponekod v tujini uspešno uveljavlja tudi v slovenskem prostoru. Prav tako zaposlovanje mladih podpiramo v okviru aktivne politike zaposlovanja.
Kako je poskrbljeno za študentske družine?
Mamica Tina
Vedno bi lahko bilo še boljše! Vseeno bom začela s pohvalo, ki gre mojemu faksu. Moj faks se precej prilagaja mamicam (zato nas je tam tudi tako veliko), brez težav sem izkoristila vsa dodatna leta, ki so mi pripadala zaradi materinstva, prav tako sem par izpitov lahko opravila izven rokov po dogovoru s profesorji, nekateri so bili pripravljeni žrtvovati kakšno minuto svojega časa tudi izven govorilnih ur. Druga plat pa so štipendije, vrtci, študentski domovi, … Glede na to, da tu govorimo o študentskih družinah, torej o sloju ljudi, ki se šolajo, vlagajo v svoje znanje in bodo nekoč diplomirani intelektualci, se država do nas obnaša precej mačehovsko.
Nika Joger, 21 let
Moje mnenje o študentskih družinah: zdi se mi zelo pogumno, da se spustijo v “doživetja družinskega življenja” že kot študentje, pa naj je načrtovano ali ne, saj to gotovo prinaša s seboj tako velik preobrat. Preprosto se spremeni dnevni ritem, prioritete, razmišljanje, … Podpiram njihove odločitve in jih občudujem, sama se trenutno v tej vlogi ne morem predstavljati. Glede preskrbljenosti nisem na tekočem, kaj vse obstaja, a mislim, da je na voljo kar nekaj ugodnosti, ki olajšajo življenje in omogočijo tudi mamici študentki oz. očetu študentu, da dokonča svoje obveznosti.
Sanja Kotar, 25 let
Načrtno ustvarjanje družine v študentskih časih se mi ne zdi smotrno, saj je vedno dobro najprej poskrbeti za sebe, da lahko kasneje skrbiš za otroka. Na žalost vse preveč študentk na ta račun potem pusti študij ali pa z njim zavlačuje. Seveda je situacija malo drugačna, če imaš ogromno podporo partnerja oziroma staršev in če se ti pač “zgodi”. Danes je na žalost težko preživeti že z dvema plačama, kaj šele brez dohodkov in v času študija. Zato mislim, da je najbolje s tem malo počakati – če si priden in končaš študij redno, si pri 24-ih letih lahko že popolnoma samostojen, za ustvarjanje družine pa takrat tudi še nisi prestar. Kar se tiče študentskih družin se mi zdi, da je zanje relativno dobro priskrbljeno, saj imajo takrat možnost bivanja v študentskih domovih in imajo tako streho nad glavo za relativno malo denarja. Tudi nekaj denarne pomoči jim pripada itd. Sicer sama ne poznam natančno vseh oblik pomoči, vendar kot vidim pri prijateljicah, so kar v redu prišle skozi.
Doroteja Rot, 26 let
Moje mnenje glede študentskih družin je tako, da je zelo zahtevno, naporno, saj že sam študij zavzame veliko časa, ko pa je zraven še otrok, je to še dodatna skrb, odgovornost. Zdi se mi, da je pri tem vprašanju pomembno vedeti že vnaprej, ali družina vstopa v ta stil življenja za dobo študija zavestno ali je to dejstvo prišlo zaradi rojstva otroka. Kajti če se to načrtuje, je situacija lažja, kot če pride nepričakovano. Nujno pa si morata biti oba partnerja v taki situaciji zaradi napornega študija predvsem v času izpitov drug drugemu vzajemna v vseh družinskih nalogah. Menim, da je pri nas zakonsko dostojno urejeno za študentske družine.
Mojca Buh
