Kot je od leta 2008 postalo že skoraj tradicionalno, je tudi nova vlada pod vodstvom dr. Mira Cerarja napovedala restriktivne ekonomske ukrepe, ki bodo ponovno v največji meri prizadeli predvsem mlade in ostale socialno šibkejše skupine. V oči najbolj bode napoved, da namerava vlada z dodatno obdavčitvijo zaslužka študentov preko napotnic državni blagajni zagotoviti dodatnih 60 milijonov evrov. V skupini Modro za študente temu predlogu ostro nasprotujemo in pozivamo Vlado RS, da nemudoma preneha s prelaganjem bremen ekonomsko-gospodarske krize na mlade.
Mladi smo 6 let po izbruhu svetovne krize njen glavni poraženec. Sredstva, namenjena za socialne transferje mladim in šolajočim, so se od leta 2011 na letni ravni znižala za več kot 100 milijonov evrov, prav tako pa se je študente dodatno obremenilo pri plačevanju zdravstvenega zavarovanja in pri davčnih olajšavah. Če vsemu skupaj prištejemo še nižanje sredstev za javno šolstvo, pridemo do ugotovitve, da država mladih ne dojema več kot strateško pomembne družbene skupine, na kateri stoji prihodnost naše družbe, temveč zgolj kot številke na papirju in kolateralno škodo, na kateri lahko krpa proračunske luknje. Ker teh proračunskih lukenj nismo ustvarili mladi, temveč tisti, ki sedaj zagovarjajo varčevanje na račun mladih, v skupini Modro za študente nikakor ne podpiramo takšnega varčevanja.
Občasno in začasno delo dijakov ter študentov, t. i. študentsko delo, ni le ena izmed oblik delovnega razmerja, ki konkurira rednim oblikam delovnih razmerij in odžira delovna mesta, temveč obstaja kot socialni korektiv in nujnost, ki omogoča splošno dostopnost študija ter socialno varnost šolajočih. Raziskava Evroštudent 2010 je pokazala, da kar 67 % študentov opravlja občasna in začasna dela preko študentske napotnice, večini pa študentsko delo predstavlja glavni vir financiranja. Zaradi podražitve študentskega dela leta 2011 so imeli študenti na voljo za 53 milijonov evrov manj dela, ponudba na trgu pa komaj zadostuje povpraševanju študentov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti želi z novim predlogom dodatno obdavčiti zaslužek študentov, s čimer želi v državno blagajno na račun mladih prinesti dodatnih 60 milijonov evrov. Takšnemu ukrepu bo zaradi podražitve stroškov dela sledil padec obsega panoge, eventualno pa lahko sledi celo propad panoge, kar pomeni, da bodo študenti ostali brez možnosti lastnega zaslužka in glavnega vira mesečnih prihodkov. Konec študentskega dela neizbežno vodi v elitizacijo in centralizacijo visokega šolstva, saj si bodo lahko študij privoščili le še mladi iz premožnejših družin ali tisti, ki živijo v visokošolskih središčih. V skupini Modro za študente se sprašujemo, kako se namerava vlada soočiti s socialno bombo, ki bo nastala s propadom panoge študentskega dela? Kako bo ob tako poslabšanem socialnem položaju študentov Vlada RS zagotovila dostopnost do visokošolske izobrazbe vsem mladim, ne glede na njihov finančni položaj? Pretekle izkušnje so že pokazale, da naši politiki ne gledajo in vidijo tako daleč, zato pozivamo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da umakne sporen predlog nove ureditve občasnega in začasnega dela dijakov in študentov, vsaj dokler se vsakemu slovenskemu študentu ne zagotovi ustrezne štipendije.
