Več kot 20 odstotkov zapornikov se med prestajanjem kazni izobražuje in število še narašča. Zapornike sicer najbolj zanimata delo z računalniki in učenje tujih jezikov.
Del izobraževanja je poklicnega, del pa neformalnega značaja, a med šolajočimi se zaporniki se najdejo tudi takšni, ki pridobijo med prestajanjem kazni univerzitetno izobrazbo. Lani je bila sicer približno polovica zapornikov z nizko izobrazbo ali brez nje. V največjem zaporu na Dobu, kjer zaporniki prestajajo najdaljše kazni, povprečna je sedem let in pol, imajo praktično organizirano srednjo šolo, kjer se lahko zaporniki izobrazijo za natakarja, kuharja, gostinskega tehnika in podobno. To pa ne pomeni, da težav ni.
