Kot otroci in odrasli uživamo v skrivnostih, romancah, tragedijah, dramah, smehu in solzu čarobnega sveta., ki nam ga pričarajo knjige. Med nami pa so tudi takšni, katerim branje povzroča težave. To imenujemo disleksija, kako se ljudje s to boleznijo spopadajo in kako si oni dočarajo občutke ki jih imamo ob branju…pa si preberite v prispevku.
Včasih je veljalo, da ima disleksijo tisti, ki je manj sposoben in manj pameten. Nekatere so zato poslali v šolo s prilagojenim programom. Danes je to mit. Disleksiki veljajo za inteligentne, pametne in sposobne, kljub pomanjkljivostim, s katerimi se srečujejo. Danes disleksija velja za dar. Ima svoje slabosti in prednosti, ki jih lahko disleksiki izkoristijo v svoj prid. Taki so, kot mi, ki nimamo disleksije, le drugače se učijo in zaznavajo oziroma dojemajo stvari okoli sebe.
Kaj je disleksija?
Disleksija je hkrati izraz za nadarjenosti in pomanjkljivosti. Zadnje predstavljajo težave, s katerimi se dislektiki srečujejo predvsem v prvih letih šolanja, pri učenju branja in pisanju. Imajo na primer težave z natančnostjo branja, pregledovanjem besedila in odkrivanjem napak, povezovanjem črk v besede in zamenjevanjem med seboj podobnih črk (g z h in o z a), slabšo prostorsko orientacijo in tako naprej. Z vztrajnostjo, trudom in podporo okolice se uspešno spopadejo s svojimi primanjkljaji in jih tudi premagujejo. Disleksija jih spremlja vse življenje. Bolezen pa ni povezana z inteligentnostjo in družbenim razredom, ima jo lahko vsak. Ločimo med prirojeno in pridobljeno disleksijo, ki je posledica poškodbe na možganih.
Vzroki za disleksijo
Večina ljudi za svoje delovanje uporablja predvsem levo polovico možganov. Ljudje z disleksijo pa uporabljajo predvsem desno polovico možganov, zaradi česar so ustvarjalnejši in uspešnejši na področju umetnosti in športa oziroma na področjih, kjer delujejo samostojno in neodvisno od drugih. Težave imajo predvsem pri učenju zaporedij, branju in pisanju, medtem ko večina ljudi, ki uporablja predvsem levo polovico možganov, teh problemov nima, saj je ravno leva polovica zaslužena za učenje zaporedij, branje in pisanje. Mnogi
strokovnjaki menijo, da je disleksija dedna.
Znaki za disleksijo
Pomanjkljivosti
Posamezniki z disleksijo se med seboj razlikujejo. Ni nujno, da imajo vsi enake težave in v isti meri. Pojavlja se v različnih oblikah, od lažje, zmerne do zelo izrazite. V večini primerov imajo disleksiki težave z branjem, pisanjem, črkovanjem, kratkotrajnim spominom, z dezorientacijo, učenjem tujih jezikov, pa tudi z govorom in matematiko. Vse to je od posameznika do posameznika različno.
Prednosti
Avtor knjige Ronald D. Davis v knjigi Dar disleksije opisuje naslednje prednosti, ki so skupne ljudem z disleksijo: velja, da večinoma razmišljajo v slikah in ne v besedah, so zelo intuitivni, razmišljajo in opažajo večdimenzionalno (uporabljajo vse čute), misli doživljajo kot resničnost, imajo bujno domišljijo, so nadpovprečno radovedni in se močno zavedajo okolja. Vse te lastnosti so vzrok za njihovo ustvarjalnost. Nadarjenost je pri vsakem disleksiku drugačna. Razvija se z leti in tekom šolanja.
Disleksija povzroča največje težave otrokom v osnovni šoli, ko se učijo brati in pisati. Takrat je za njih lažje, če njihovi starši in učitelji ugotovijo, da imajo tovrstne težave, ki jih lahko povežejo z disleksijo, in jim potem lahko pomagajo z drugačnim učnim pristopom. Ugotavljanje disleksije lahko s testi potrdijo defektologi.
Največja ovira disleksikov je pomanjkanje samozavesti pri doseganju ciljev. Študentka Maja ima disleksijo. Da jo ima, je izvedela šele pred kratkim. To je zanjo pomenilo veliko olajšanje, saj se je ves čas zavedala, da ima težave, ki so značilni za disleksijo, ni pa vedela, da s tem ni nič narobe, in je ves ta čas mislila, da je z njo nekaj narobe, da je neumna. Počutila se je manjvredno in nesposobno. Podpore ni imela, s težavo se je spopadla sama. Ni poznala disleksije. Največje težave je imela v osnovni šoli, ko ji branje ni pa ni šlo. Njene ure slovenščine so bile mučne. Trudila in trudila se je, da bi se naučila dobro brati, kar ji je sčasoma uspelo. Prisilila se je v branje knjig in se mukoma spopadla s težavo, a uspelo ji je. Zdaj zelo rada in z užitkom bere.
Učne metode
Disleksiki si stvari zapomnijo v slikah. Imajo dober vizualni spomin, zato si pri učenju lahko pomagajo z miselnimi vzorci in barvami. Pisano si lahko podčrtujejo pomembne stvari v besedilu ali si jih izpisujejo. Pomembno je, da iz prebranega izluščijo najpomembnejše podatke, da jim preveč nepomembnosti ne povzroči nepotrebne zmede pri razumevanju, tako si lažje in hitreje zapomnijo tisto, kar se morajo naučiti. Pri začetku novih projektov, seminarskih nalog in podobnih stvari si lahko pomagajo z brainstormingom. Težje besede si zapomnijo po zlogih in asociacijah.
V Sloveniji obstaja društvo Bravo, ki pomaga otrokom in mladostnikom (učencem, dijakom in študentom) s specifičnimi učnimi težavami tako, da nudi oporo staršem, učiteljem in svetovalnim delavcem. Najdete jih tudi na spletu: http://www.drustvo-bravo.si.
Znani disleksiki
Disleksija ni povezana z inteligentnostjo, kar dokazujejo mnogi znani dislektiki, kot so Agatha Christie, Albert Einstein, Hans Christian Andersen, Leonardo da Vinci, Tom Cruise, Whoopi Goldberg, Richard Branson, Cher, Walt Disney, Pablo Picasso, John F. Kennedy, Steven Spielberg, Tomas Edison in Henry Ford.
V Sloveniji je znani disleksik Gojimir Lešnjak – Gojc, ki pravi, da ima težave predvsem z zamenjevanjem B, D in P oziroma podobnih črk. Kljub temu se je vpisal na študij slavistike in postal učitelj slovenščine.
Tina Pečan
