Že slovenski pregovor pravi, da je v skupini moč. Povsem naravna pa je tudi človekova potreba po najrazličnejšem združevanju in druženju, zato se ljudje pogosto povezujemo v različne organizacije in združenja.
Tako v skupnosti ugotovimo, kaj je za nas pomembno, se družimo, naredimo kaj v skupno korist, naposled pa imamo tudi možnost, da se lahko glas o naših skupnih željah in potrebah sliši bolje in dlje.
Kot večina stanovskih združenj (torej združenj, v katera so vključeni ljudje istega poklica, stroke ali statusa) imajo tudi dijaki svojo reprezentativno organizacijo, katere člani avtomatsko postanejo s pridobitvijo statusa dijaka.
DOS
To je Dijaška organizacija Slovenije (DOS). Namenjena je zastopanju interesov dijakov na različnih ravneh.
Kot izhaja iz njenega statuta (vrhovnega akta), se zavzema med drugim za izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov (tu se lahko spomnite njenega precej odmevnega udejstvovanja v zvezi z dijaško prehrano in štipendijami, pa tudi s študentskim delom), uveljavljanje in varstvo pravic dijakinj in dijakov, zagotavljanje sodelovanja dijakinj in dijakov v interesnih aktivnostih, utrjevanje in širjenje vpliva dijakinj in dijakov na učni načrt, učni proces ter na način preverjanja znanja v srednjih šolah, medsebojno povezovanje, zastopanje v organih Dijaške organizacije Slovenije in mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakinj in dijakov.
Kakšna so prizadevanja DOS?
Prizadeva si tudi za izboljšanje kvalitete odnosov v srednjih šolah, informiranost in vpliv dijakinj in dijakov v civilni družbi, zagotavljanje in utrjevanje vpliva dijakinj in dijakov pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno in duhovno rastjo, zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanje enakih možnosti za vse in zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno šolo.
DOS je organiziran podobno kot državna oblast – ima predsednika dijaške ‘vlade’, ki je hkrati predsednik DOS, in dijaške ‘ministre’ – člane predsedstva DOS. Da gre vse, tako kot mora, nad njimi bdi ‘mentor’, vodja DOS.
Organiziranost organizacije
Najvišji organ DOS je Parlament DOS, katerega člani so dijaški ‘poslanci’, predstavniki srednjih šol z vse Slovenije. Parlament sprejema najpomembnejše odločitve, za njihovo uresničevanje med sejami Parlamenta pa skrbi organ, ki se imenuje Svet DOS.
Varuh dijakovih pravic
Na dijaške pravice opozarja predvsem varuh dijakovih pravic, kateremu se lahko ‘potožijo’ dijaki z vse Slovenije v primeru, da menijo, da so kršene njihove pravice – da so bili npr. diskriminirani, neupravičeno ali napačno kaznovani in tako dalje. Prav tako odgovarja na vprašanja in zadrege v zvezi s samim učnim procesom. Njegov elektronski naslov je varuh@dijaska.org.
Na šolski ravni je stanovsko združenje dijakov dijaška skupnost, ki naj bi jo imela vsaka srednja šola (predsednik te skupnosti je hkrati poslanec v Parlamentu DOS).
Udejstvovanje dijaške skupnosti je odvisno od kreativnosti njihovega članstva – vse od kulture, zabave, izobraževanja, informiranja in povezovanja dijakov do tega, da v skladu s 46. členom Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) imenujejo 2 svoja člana kot predstavnika dijakov kot enakopravna člana v svet šole, ki je najvišji organ v ustroju vsake šole – med drugim imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, letni delovni načrt, odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka kot drugostopenjski organ in tako dalje. Predstavnika dijakov tam enakopravno sodelujeta in glasujeta ter tako poskrbita, da je slišan tudi dijaški glas.
Iz vsega povedanega lahko torej brez dvoma potegnemo sklep, da je dijaška skupnost pomemben organ, ki dijakom daje pomembno vlogo pri sooblikovanju življenja in dobrega počutja na šoli.
Blaž Božnar
