Delo dijakov prek študentskega servisa je prav gotovo pomembno za nabiranje najrazličnejših izkušenj – navajanje na odgovornost, marljivost, izkušnje pri komunikaciji z ljudmi in še in še, poleg tega pa je lahko tudi kar pomemben vir zaslužka.
Podane informacije so seveda aktualna ureditev, ki se bo precej spremenila v primeru napovedanih sprememb na trgu dela, z možnim sprejemom Zakona o malem delu (trenutno je zakon v obravnavi v Državnem zboru; če bo sprejet, je uveljavitev sprememb napovedana za junij 2011). Ampak poglejmo si raje, kar je trenutno aktualno.
Dohodnina kot davek ima to posebnost, da se plačuje oziroma odvaja sproti, med letom in sicer s tako imenovano akontacijo. V primeru dijaka se akontacija ne odvede, če znesek na napotnico ne preseže 400 €. Če je znesek višji, se od vsote odvede 22,5 % dohodnina (25 % dohodnina, od katere se odšteje 10 % kot normirani stroški – stroški, ki jih ni treba dokazovati). Če se torej želite izogniti plačilu davka, pazite, da vsota na napotnico ne preseže 400 €.
Najbolj pomemben pa je seveda ‘dovoljena’ oz. neobdavčena letna vsota, ki si jo dijak lahko privošči.
Če dijaka uveljavljajo starši kot vzdrževanega člana (kar jim prinese določeno davčno olajšavo – prihranijo pri plačilu davkov), lahko dijak v letu 2010 (vsota se namreč vsako leto spreminja!) zasluži 3.444,63 € (to se imenuje posebna osebna olajšava, ki znaša 3.100,17 €, povišana za normirane stroške, ki v tem primeru znašajo 344,46 €). Če to vsoto preseže, se tistemu od staršev, ki ga uveljavlja, presežek šteje v davčno osnovo. Še namig za starše – kot vzdrževanega družinskega člana naj študenta uveljavlja tisti z višjimi dohodki – če pade v višji davčni razred, bo lahko pri davkih prihranil več!
Druga možnost za študenta pa je, da se s starši domeni, da ga ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana. V tem primeru dijaku pripade splošna davčna olajšava, ki za leto 2010 znaša 3.100,17 €.
Država pa je dijakom pripravila še eno darilo, ki se imenuje povišana splošna olajšava. Če njegovi skupni obdavčljivi dohodki ne presežejo 8.694,22 €, dobi 2094,99 € dodatne splošne olajšave, če pa ne presežejo 10.055,96 €, dobi 1047,50 € dodatne splošne olajšave.
Seveda dijaku pripada še posebna osebna olajšava, ki znaša, kot smo že povedali, 3.100,17 €.
Da se nam ne bo zmešalo od vseh številk, sledi še sklepni izračun, koliko lahko dijak zasluži v obeh primerih, da mu ne bo treba plačevati davka. Če ga kot vzdrževanega družinskega člana uveljavljajo starši, lahko zasluži 3.444,63 € letno. Če pa ga ne uveljavljajo, lahko zasluži 8.694,22 € letno.
Pri izračunu pa je pomembno vedeti, da so obdavčljivi dohodki tudi dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar …), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših in različne nagrade, kar pri izračunu ni bilo upoštevano. Štipendije pa na drugi strani v to kvoto ne štejejo.
Blaž Božnar
