Starost študentov ob dokončanju študija se podaljšuje in vedno več študentov si v času študija ustvari družino, ki še dodatno za leto ali dve podaljša njihov študij.
Za podaljševanje študija je vzrok tudi ustvarjanje družin med študenti, ki se ob nastopu starševstva soočajo s težavami, kot so varstvo za otroke v času predavanj, denarna sredstva itd. Pred prihodom dojenčka si večina staršev ne predstavlja, kako jim bo otrok spremenil življenje. Starševstvo je odgovorna naloga vsakega starša in skrb, kako preživeti otroka. Na Zavodu Študentska svetovalnica smo povprašali, katere prejemke dobijo študentske družine.
Osnovni družinski prejemki
Tara Hughes iz Zavoda Študentska svetovalnica, socialno svetovanje, nam je povedala, kateri so najbolj osnovni družinski prejemki, ki pripadajo vsaki študentski družini ob rojstvu otroka.
1. Otroški dodatek
Osnovni pogoj za pridobitev pravice do otroškega dodatka je državljanstvo Republike Slovenije (ali izpolnjevanje pogoja vzajemnosti). To je ena najbolj univerzalnih pravic pri nas – v stilu ”en otrok, en dodatek”.
2. Starševski dodatek
Zaposleni starši imajo porodniški dopust in prejemajo porodniško nadomestilo plače; nezaposleni, torej tudi študenti, so upravičeni do starševskega dodatka. Starševski dodatek znaša od 1. 7. 2010 195,56 evrov na mesec in se izplačuje 12 mesecev od dneva otrokovega rojstva.
3. Pomoč ob rojstvu otroka
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Namesto denarja je mogoče izbrati opremo za novorojenčka v obliki zavitka v enaki vrednosti. Pravico do te pomoči ima vsak otrok, katerega mati ali oče ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pomoč ob rojstvu otroka znaša od 1. 7. 2010 279,42 evrov.
Drugi možni prejemki študentskih družin
Tara Hughes, Zavod Študentska svetovalnica, socialno svetovanje, dodaja, da so drugi možni prejemki starševskih družin odvisni od posamezne občine, finančnega položaja in zdravstvenega stanja otrok.
• Pomoč posameznih občin
Nekatere občine nudijo različne oblike denarnih pomoči svojim občanom, kot npr. pomoč ob rojstvu otroka, enkratna denarna pomoč, šolska prehrana itd.
• Denarna socialna pomoč
Ko se resnično znajdejo v stiski, lahko družine zaprosijo tudi za denarno socialno pomoč (DSP) ali izredno denarno socialno pomoč (IDSP). Do DSP so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi materinstvo v času rednega študija.
Pozor!!! Študente do 26. leta starosti so v času študija dolžni skladno z zakonom preživljati starši, zato si morate najprej urediti preživnino s strani staršev, šele nato lahko zaprosite za DSP.
• Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli le, če so podani utemeljeni razlogi.
Lahko se dodeli posamezniku oz. družini, ki se znajde v materialni stiski zaradi izrednih stroškov, povezanih s preživetjem, na nastanek katerih posameznik oz. družina ne more oz. ni mogla vplivati.
• Dodatek za nego otroka
Ta pomoč je namenjena kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi varstva in nege otroka, ki je hudo bolan, telesno prizadet ali z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
»Vračanje pomoči«
Glede na to, da vedno več slišimo o vračanju socialne pomoči in drugih dodatkov, nas je zanimalo, ali se mora kateri od prejemkov, ki jih lahko dobi študentska družina, vračati. Tara Hughes nam je odgovorila, da se otroškega dodatka načeloma ne vrača, razen v izjemnih primerih (napačno izračunana višina dodatka in izplačevanje le-tega ali v primeru prepozno javljenih sprememb). Prav tako se načeloma ne vrača starševskega dodatka, saj pripada vsem staršem, ki niso upravičeni do starševskega nadomestila.
Če študentka med letom izgubi status, prejemanje dodatka ostane nespremenjeno. Starševski dodatek namreč ni vezan na študentski status, temveč pripada vsem, ki niso zaposleni. Tudi pomoči ob rojstvu otroka se ne vrača, ker gre za denar, ki je namenjen nakupu opreme za novorojenčka in pripada vsakemu otroku, katerega starši imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ne glede na kasnejše dogodke, ki bi lahko stanje kakorkoli spremenili.
Mojca Buh
