Zaposlenim je treba omogočiti delo tam, kjer so najbolj produktivni, pravi direktor Ekvilib Inštituta, Aleš Kranjc Kušlan. Projekta, ki podjetja spodbuja k ustvarjanju kjerkoli, so se lotili pri Microsoftu in Zavodu Ypsilon
Cilj projekta Ustvarjam kjerkoli je spodbuditi delodajalce – tiste, pri katerih je to mogoče -, da zaposlenim en dan v tednu omogočijo ustvarjanje, kjerkoli si želijo.
”V svetovnem merilu devet odstotkov zaposlenih v velikih korporacijah dela od doma oziroma na daljavo. Pri srednjih in manjših jih je celo 25 odstotkov, na Slovenskem tretjina,” je podatke predstavila Biljana Weber, generalna direktorica Microsofta Slovenija, pri katerem zaposleni od dva do tri dni v tednu delovne obveznosti opravljajo od doma.
Nove tehnologije podjetjem s tem načinom dela omogočajo večjo fleksibilnost, s hitro odzivnostjo do strank so tudi konkurenčnejši na trgu. Storilnost posameznika in njegov prispevek k uspehu podjetja se ne merita v času, ki ga je preživel v pisarni, ampak s poslovnimi rezultati.
Korak naprej pri konceptu dela na domu so storili na Finskem in Nizozemskem, kjer so začeli tako imenovani activity based working. Gre za delo, pri katerem nihče nima svoje pisarne ali mize. Obstajajo različni prostori: za kreativno delo, timsko delo, pogovore, brainstorming … Zaposleni se na podlagi nalog vsak dan odločijo za vrsto prostora, v katerem bodo delali.
Pri uresničevanju tega koncepta dela sta seveda pomembna popolna podpora menedžmenta za ta korak in zaupanje v zaposlene. Za delodajalca, ki se odloča o možnosti dela od doma, je zelo pomembno, da izbere ustrezno tehnologijo za delo na daljavo in zanjo izšola zaposlene. Pomembna sta tudi vizija in zavzemanje za spremembo kulture v podjetju. Vodje morajo imeti veščine za usmerjanje zaposlenih na daljavo in vedeti, kako profesionalni so posamezniki.
Premik v organizacijski kulturi je dolgoročen proces, a treba je vedeti, da je delo na daljavo prihodnost. V skladu z neko raziskavo naj bi do leta 2015 tako delalo 1,6 milijarde zaposlenih. Menedžerji bodo lahko izgubili dobre kadre, če jim ne bodo omogočili tovrstne fleksibilnosti. Morda se v obdobju brezposelnosti to zdi čudno, vendar bo bitka prihodnosti bitka za talente.
Delo na daljavo ima seveda tudi svoje slabosti, saj se z njim vse bolj brišejo meje med delovnim in prostim časom. Zaposleni so delodajalcu ves čas na voljo. Ali v družbi postaja samoumevno, da so ljudje službi dostopni vedno in povsod? ”To je kultura podjetja. Če stranki pošljem e-sporočilo ob 21. uri, prejmem odgovor pol ure pozneje. Dosegljivost je postala način vsakdanjega življenja,” je odgovorila Biljana Weber in dodala, da si mora vsak vzeti tudi čas zase.
”Delo od doma ni, da v pisarni delaš osem ur in nato še štiri doma, ampak pomeni opravljati obveznosti po štiri ure v službi in doma, osem ur skupaj,” je opozoril Aleš Kranjc Kušlan. V tujini se nekatera podjetja zavedajo te slabosti dela od doma, ki dolgoročno lahko vodi v stres, izgorelost in slabšo delovno uspešnost zaposlenih. Zato jim ukinjajo dostop do elektronske pošte in službenih podatkov po 18. uri.
Bodo potemtakem v prihodnosti delovna mesta izumrla? Raziskave kažejo, da bo 90 odstotkov delovnih mest v takšni obliki, kot jih poznamo danes, do leta 2020 povsem spremenjenih. In vsa bodo zahtevala dobro poznavanje moderne tehnologije. To bo seveda potegnilo za seboj manj poslovnih prostorov, stroškov za prevoz na delo in še marsikatero ugodnost za delodajalce… a hkrati tudi izboljšanje delovnih razmer za zaposlene, predvsem tiste, ki živijo daleč od delovnega mesta in že za prevoz do službe in nazaj dnevno potrošijo uro ali več.
Tina Pečan
