Delo dijakov prek študentskega servisa je prav gotovo pomembno za nabiranje najrazličnejših izkušenj – navajanje na odgovornost, marljivost, izkušnje pri komunikaciji z ljudmi in podobno.
Poleg tega je lahko tudi kar pomemben vir zaslužka, saj morebiten vir v obliki štipendije ali žepnine staršev hitro skopni. Prav zato je pomembno, da ima dijak nekaj informacij o tem, kolikšen delež želi imeti pri njegovem zaslužku država, ali povedano drugače, v kolikšni meri je študentsko delo obdavčeno.
V prispevku analiziramo predvsem, kakšen je glede študentskega dela davčni režim pri davku od dohodka fizičnih oseb (dohodnini). Morda boste na podlagi prebranega začeli razmišljati o tem, da postanete samostojni zavezanci za ta davek. Vendar ta odločitev prinaša določene posledice, zato mora biti skrbno premišljena.
DOHODNINA
Sistem glede odmere dohodnine je kar zapleten. Na srečo za dijake, razen v izjemnih okoliščinah (zelo visoki dohodki), praktično vse uredi njihov študentski servis.
Dohodnina kot davek ima to posebnost, da se plačuje oziroma odvaja sproti, med letom, in sicer s tako imenovano akontacijo. V primeru dijaka se akontacija ne odvede, če znesek na napotnico ne preseže 400 EUR. Če je znesek višji, se od vsote odvede 22,5 % dohodnina (25 % dohodnina, od katere se odšteje 10 % kot normirani stroški, t. s. stroški, ki jih ni treba dokazovati). Če se torej želite izogniti plačilu davka, pazite, da vsota na napotnico ne preseže 400 EUR.
OLAJŠAVA ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE
Najpomembnejša je seveda ‘dovoljena’ oz. neobdavčena letna vsota, ki je je lahko deležen dijak, ne da bi moral plačati dohodnino.
Če dijaka starši uveljavljajo kot vzdrževanega člana (kar jim prinese določeno davčno olajšavo – prihranijo pri plačilu davkov), lahko dijak v letu 2016 (vsota se namreč vsako leto spreminja!) zasluži 2752,26 EUR (to se imenuje posebna osebna olajšava, ki znaša 2.477,03 EUR, povišana za normirane stroške, ki v tem primeru znašajo 275,23 EUR).
Če to vsoto preseže, se tistemu od staršev, ki ga uveljavlja, presežek šteje v davčno osnovo. Še namig za starše – kot vzdrževanega družinskega člana naj študenta uveljavlja tisti z višjimi dohodki. Če pade v višji davčni razred, bo lahko pri davkih prihranil več!
OLAJŠAVE ZA SAMOSTOJNE ZAVEZANCE ZA PLAČILO DOHODNINE
Druga možnost za dijake/študente je, da se s starši domenijo, da jih ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana. Seveda to za starše prinaša finančne posledice, tako da je dogovor z njimi res nujen.
V tem primeru dijaku pripada še splošna davčna olajšava, ki za leto 2016 znaša 3.302,70 EUR.
Država je dijakom (ki jih starši ne uveljavljajo kot vzdrževane družinske člane) pripravila še eno ‘darilo’, ki se imenuje dodatna splošna olajšava. Če njegovi skupni obdavčljivi dohodki ne presežejo 10.866,37 EUR, dobi 3.217,12 EUR dodatne splošne olajšave, če so med 10.866,37 EUR in 12.570,89 EUR, dobi 1.115,94 EUR dodatne splošne olajšave.
DRUGI OBDAVČLJIVI PRIHODKI
Pri izračunu je pomembno vedeti, da so obdavčljivi dohodki tudi dohodki iz premoženjskih pravic (npr. avtorski honorar), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših in različne nagrade, kar pri izračunu ni bilo upoštevano. Štipendije (razen kadrovskih štipendij v višini nad minimalno plačo v RS) na drugi strani v to kvoto ne štejejo (niso obdavčljivi prihodki)!
Če je vaš primer bolj zapleten in v prispevku ne najdete ustrezne razlage, se lahko obrnete npr. na Študentsko svetovalnico ŠOU.
Blaž Božnar
