Študentje so znani po tem, da jim primanjkuje denarja, izdatkov pa imajo na račun takšnih in drugačnih stroškov precej.
Zato zelo veliko študentov ob študiju poprime še za študentsko delo. Zaslužek pa ni edini razlog za to. Študent si lahko namreč prav prek študentskega dela nabere mnogo praktičnih izkušenj, ki mu lahko pridejo kaj prav tudi, ko piše prošnjo za službo, in mu tako ni treba pustiti polja ‘dosedanje izkušnje’ praznega.
Študentska dela so najrazličnejših vrst
Od dela v lokalih, tovarnah, na cestah do dela v odvetniških pisarnah, v državni upravi, podjetjih. Bistveno je, da gre za občasno ali začasno delo, ki ga študent opravlja preko pooblaščene organizacije (ki je ponavadi študentski servis) na podlagi študentske napotnice. Višina zaslužka ni omejena. Vendar pa ni vse tako lepo, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je potrebno v primeru višjih zasluženih zneskov del le-teh plačati kot dohodnino. Dobra stran študentskega dela je tudi, da je študent na delu zdravstveno zavarovan, in sicer za poškodbe pri delu in za poklicne bolezni ter za primer smrti zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Študentsko delo se najlažje najde prek študentskega servisa, vendar pa je moč (morda celo boljše) delo najti z brskanjem po spletu, spremljanjem oglasnih desk na fakultetah, branjem malih oglasov, … Lahko pa tudi poskusite svojo srečo in vprašate delodajalca na svojem sanjskem delovnem mestu, če morda potrebuje kakšnega študenta za pomoč.
Za študentsko delo je vseeno treba izpolnjevati določene pogoje
Temeljni pogoj za opravljanje študentskega dela je v našem primeru status študenta (rednega ali izrednega, dodiplomskega ali podiplomskega), lahko tudi v tujini.
Dodatni pogoj je, da študent ni zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb na zavodu. Osebe brez statusa (t. i. pavzerji), osebe, ki izgubijo status med letom (npr. ob diplomiranju), ne morejo opravljati dela prek študentskega servisa.
Izredni študentje so, kot že rečeno, pri študentskem delu izenačeni z rednimi študenti, to pa ne velja za pavzerje, ki se lahko redno zaposlijo, delajo kot samostojni podjetniki, lahko pa tudi prek avtorske ali podjemne pogodbe.
Pravna podlaga za študentsko delo je napotnica
Dejansko gre pri študentskem delu za neke vrste podjemno pogodbo. Poznamo dve vrsti napotnic, in sicer stalno napotnico (ki velja največ eno leto od izdaje in je namenjena študentom, ki delajo pri istem delodajalcu dlje časa, lahko s prekinitvami) – novo napotnico je potrebno izdati ob vpisu v višji letnik ali ponovnem vpisu. Druga vrsta pa je navadna napotnica, ki je namenjena za dela, ki se opravljajo krajši čas. Napotnico je potrebno pred začetkom dela posredovati delodajalcu. To stori študent sam ali pa zanj to opravi študentski servis. Ob začetku dela študent prejme en izvod potrjene napotnice (napotnica je sicer v štirih izvodih). Po opravljenem delu delodajalec namreč to napotnico žigosa in s tem potrdi, da je študent delal zanj.
Pri nekaterih študentskih servisih vse poteka – z vidika študenta – elektronsko; študent ‘naroči’ napotnico, študentski servis jo pošlje delodajalcu in študent po končanem delu, ko delodajalec nakaže denar študentskemu servisu, dobi sredstva na svoj osebni račun, o čemer ga s SMS sporočilom obvesti študentski servis.
V primeru neplačila dela se velja obrniti na študentski servis, ki bo delodajalca opomnil, naj denar nakaže na njegov račun, v skrajnem primeru pa ga lahko celo toži pred sodiščem. Možna je tudi samostojna tožba pred Delovnim in socialnim sodiščem.
Na koncu – kar je za večino najbolj pomembno – koliko lahko študent zasluži, da mu ne bo treba plačati dohodnine?
– Če ga kot vzdrževanega družinskega člana prijavijo starši, je ta vsota za leto 2011 znašala 3.143,57 EUR (posebna osebna davčna olajšava).
– Če ga starši ne prijavijo, je ta vsota lahko enkrat višja (6.287,14 EUR). Poleg tega se še poviša, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 10.342,80 EUR (se poviša za 3.062,11 EUR) oziroma so ti med 10.342,80 EUR in 11.965,20 EUR (se poviša za 1.062,17 EUR).
Če študent vseeno preseže ta znesek, je v večini primerov obdavčen po 16-odstotni dohodninski lestvici.
Omejitve?
Poleg tega so študentu v vsakem primeru priznani normirani stroški v višini 10 % (teh stroškov se ne dokazuje; to pomeni, da se od skupne vsote, ki jo študent zasluži, v davčno osnovo v vsakem primeru šteje 10 % manj).
Pri izračunu dohodnine je pomembno vedeti, da so obdavčljivi dohodki tudi dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar itd.), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših in različne nagrade, kar pri izračunu ni bilo upoštevano. Štipendije na drugi strani v to kvoto ne štejejo.
Poleg tega je potrebno biti pozoren še, da znesek na napotnico ne preseže 400 € – v nasprotnem primeru se odvede 22,5 % dohodnine (ki se sicer konec leta vrne, če študent ne preseže letnega limita).
Če imate v zvezi s študentskim delom še dodatna vprašanje in dileme in ne uspete iz prispevka dobiti ustrezne razlage, je verjetno najustreznejši naslov za vas Študentska svetovalnica, ki ima svojo spletno stran na www.svetovalnica.com.
Kakorkoli že – študentsko delo se študentu splača. Vseeno pa se ne gre preveč zasvojiti z delom. Torej izbrati ustrezno delo in ob tem ne pozabiti na študij.
Blaž Božnar
