Ciklu petih predavanj, ki ga v CD pripravlja Oddelek za filozofijo FHŠ Koper, v sodelovanju z DRUŠTVOM ZA PRIMERJALNO RELIGIOLOGIJO.
Sodobne oblike religioznosti in poti do družbenega napredka
13. 1. Anton Mlinar: Bioetika, življenje, družba – odprta vprašanja
17. 2. Nadja Furlan: Enakopravnost žensk in katoliška Cerkev – nova paradigma za družbeni razvoj
17. 3. Aleš Črnič: Zaščita verskih čustev in/ali svoboda govora
21. 4. Lenart Škof: Divinizacija in demokracija – poti do solidarnosti
19. 5. Sašo Dolenc: Znanost, Bog in ateizem
Sreda, 13. januarja, ob 19. uri
ANTON MLINAR: Bioetika, življenje, družba – odprta vprašanja
Bioetika je mlada znanost, ki ji nekateri sploh še ne priznavajo njenega položaja. V širšem smislu odseva kulturne, zgodovinske in družbene razmere v zahodni civilizaciji v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, kar je približno v istem času predstavila tudi paradigma trajnostnega razvoja, v ožjem pomenu pa odraža krizo tradicionalnih etičnih pristopov v znanstvenih dilemah v biologiji in medicini ter nekaterih sorodnih vedah. Njeni začetniki v sedemdesetih letih (V. R. Potter, T. Beuchamp, T. Reich, A. Hellegers, D. Callahan in drugi), ki so bili tako zdravniki kot tudi filozofi in teologi, so jo videli kot novo zavest v reševanju biomedicinskih dilem, ki jih je prinesel znanstveni razvoj, pa tudi kot povezavo med različnimi vedami v naravoslovju, družboslovju in humanistiki, nekakšno integrativno znanost in »most v prihodnost«, kar je tedaj omogočilo interdisciplinarne pristope v raziskovanju. Okvirni naslov Bioetika, življenje, družba predstavlja bioetiko z vidika participacije (udeležbe) kot vedo, ki vidi v vseh stvareh, ki se dogajajo ljudem oziroma živemu svetu, inherentno subjektiviteto, to pa vključuje refleksijo kot integralni del seznanjanja z bioetičnimi vprašanji. Človek ni le opazovalec ali učenec, temveč udeleženec in sooblikovalec. To v zadnjem času na poseben način izpostavlja t. i. nevroetika. Ne gre samo za posredovanje vsebin ali za omejevanje prostora pristojnosti, ampak za predpostavko, da etična refleksija tako na povsem znanstvenem področju kot tudi v najširšem družbenem prostoru in naravnem okolju pomembno prispeva h kakovosti razmišljanja, s tem pa tudi h kakovosti pridobljenega znanja in znanja kot procesa rasti.
Anton Mlinar, rojen 1952 v Žireh, je leta 1978 diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, leta 1985 magistriral in 1988 doktoriral v Rimu s področja moralne teologije. Od 1988 do 2005 je bil predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, nazadnje v nazivu izredni profesor. Od leta 2008 je zaposlen kot raziskovalec na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in kot predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Sreda, 17. februarja, ob 19. uri
NADJA FURLAN: Enakopravnost žensk in katoliška Cerkev – nova paradigma za družbeni razvoj
Nadja Furlan bo govorila o vprašanju ženske, njenega položaja in vloge v katoliški Cerkvi in družbi. Naraščajoča emancipacija žensk in kritika njihovega družbenega položaja sta v skoraj vseh kulturah našega časa segli tudi na področji teologije in Cerkve. V tem kontekstu bo vprašanje enakopravnosti žensk in katoliške Cerkve razumljeno kot smer nove paradigme za družbeni razvoj ali kot novi korak v evoluciji odnosov.
Nadja Furlan je doktorica teologije in raziskovalka krščanske feministične teologije, religijskega feminizma in ženskih študij v posameznih religijskih sistemih (s poudarkom na judovstvu in krščanstvu) ter afriških religij v kontekstu medkulturnih, primerjalnih študij in medverskega dialoga. Zaposlena je na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, Univerza na Primorskem.
Sreda, 17. marca, ob 19. uri
ALEŠ ČRNIČ: Zaščita verskih čustev in/ali svoboda govora
Dve desetletji po znameniti fatvi iranskega ajatole proti Salmanu Rushdieju bomo ob sklicevanju na številne bolj ali manj razvpite primere (Mohamedove karikature v Jyllands Posten, Ayaan Hirsi Ali, Theo van Gogh, Strelnikoff 1998, Eclipse 2007 ipd.) strnjeno analizirali težko iskanje ravnovesja med zaščito religijskih simbolov na eni strani in svobodo mišljenja/govora na drugi.
Aleš Črnič, doktor družbenih ved, je izredni profesor religiologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem z znanstvenim preučevanjem sodobnega religijskega dogajanja, religijske svobode in strpnosti ter azijske religijske in kulturne tradicije. Leta 2005 je objavil znanstveno monografijo V imenu Krišne: družboslovna študija gibanja Hare Krišna, sicer pa objavlja znanstvene, strokovne in poljudne članke v domačih in tujih publikacijah. Pri založbi FDV ureja knjižno zbirko Kult, je tudi član uredniškega odbora spletne znanstvene revije Religion and Society in Central and Eastern Europe (http://rs.as.wvu.edu). Od leta 2006 je generalni sekretar ISORECEA (Mednarodnega združenja za preučevanje religije v Srednji in Vzhodni Evropi), vodi pa tudi Religiološko sekcijo Slovenskega sociološkega društva.
Zadnja leta vodi prvo sistematično raziskavo o položaju in vlogi najrazličnejših religijskih in duhovnih skupin pri nas (www.religije.info).
Sreda, 21. aprila, ob 19. uri
LENART ŠKOF: Divinizacija in demokracija – poti do solidarnosti
V sodobnem svetu se po eni strani srečujemo s krizo religioznosti (sekularizacija), po drugi strani pa opažamo povečano zanimanje posameznikov za temeljna vprašanja religije, ki seveda segajo tudi na področji družbe in medčloveške solidarnosti. Kako razumeti to dvojnost? Je sekularizacija res ovira na poti k družbeni solidarnosti? Predavanje bo poskušalo podati predloge ter nakazati nekaj odgovorov in vprašanje, kako v kriznem obdobju povezati človeštvo z idejo »divinizirane« demokratične in kozmopolitske družbe. Poskušalo bo tudi odgovoriti na vprašanje, v kakšni obliki se pri teh procesih srečujemo z religijo.
Lenart Škof je doktor religioloških ved. V filozofiji in religijskih študijah se je izpopolnjeval v Nemčiji, ZDA in na Hrvaškem. Na Fakulteti za humanistične študije Koper predava etiko in teologijo. Ukvarja se tudi s sodobno družbeno filozofijo, posebej v različnih medkulturnih kontekstih, ter s filozofijo ameriškega pragmatizma. Je glavni urednik revije Poligrafi ter predsednik Društva za primerjalno religiologijo. Objavil je prevod indijskih Upanišad (Besede vedske Indije, Nova revija, 2005) ter dve znanstveni monografiji o filozofski etiki in družbeni solidarnosti.
Sreda, 19. maja, ob 19. uri
SAŠO DOLENC: Znanost, Bog in ateizem
Na predavanju Saša Dolenca nas bo zanimalo razmerje med znanostjo in religijo v zgodovini. To je namreč precej bolj kompleksno, kot se morda zdi iz aktualne polemike med na eni strani ateističnimi in na drugi strani religioznimi fundamentalisti.
Doc. dr. Sašo Dolenc je po izobrazbi fizik in filozof. Dela kot raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodi Društvo za tolmačenje znanosti – Kvarkadabra.
