Trilogijo intervjujev z dekani umetniških akademij zaključujemo pri pisani paleti sanjskih študijskih programov ALUO…
Za začetek eno povsem praktično vprašanje – kako je z “zaposljivostjo” diplomantov posameznih smeri ALUO?
Glede na zaposljivost in način dela obstajajo na ALUO tri vrste diplomantov: likovni umetniki (slikarstvo, grafika, novomedijska umetnost, konceptualna umetnost, kiparstvo); oblikovalci (vizualne komunikacije, uporabna umetnost, industrijsko oblikovanje) in restavratorji. Za likovne umetnike velja, da je njihova “prava” zaposlitev samostojni poklic, vendar pa jih večje število kasneje poučuje likovni pouk ali pa delajo tudi še kaj drugega (recimo kot scenografi, pri filmu, kot kustosi, organizatorji razstav itn.). Oblikovalci se že zelo zgodaj zaposlujejo v oblikovalskih studiih, sodelujejo pri različnih projektih in razpisih ter se tudi odločajo za samostojni poklic. Tudi oni delujejo na zelo širokem področju oblikovanja, od fotografije do internetnega oblikovanja in od unikatnega do industrijskega oblikovanja. Restavratorji se zaposlujejo v restavratorskih zavodih po Sloveniji oziroma se samozaposlujejo. Ponavadi se specializirajo za restavriranje in konzerviranje slikarskih oziroma kiparskih del, na naši šoli pa se odpirajo tudi vsebine, ki jim bodo omogočale restavriranje knjig in del iz papirja ter tudi modernih likovnih del.
Med podiplomskimi magistrskimi programi ponuja ALUO tako magisterij znanosti z dvema kot magisterij umetnosti z devetimi smermi. Koliko je zanimanja za podiplomski študij in kateri od teh programov so najbolj “oblegani”?
Zanimanja za podiplomski študij (magisterij) je zelo veliko, saj imamo ves čas preko 100 podiplomskih študentov. Največ zanimanja je za podiplomski študij na oddelku za slikarstvo (slikarstvo ter video in novi mediji).
Kolikšno pa je sicer zanimanje za študij na vaši akademiji? Verjetno vsako leto število prijav krepko presega število prostih mest. Bi bilo slednjih razpisanih več, če bi imeli več sredstev in kadrov?
Največ zanimanja je za dodiplomski študij oblikovanja, sledi pa mu študij slikarstva. Oba dobivata letno čez 400 % prijav. Čez 300 % je prijav za študij restavratorstva, najmanj pa za študij kiparstva. Točno je, da je največja ovira za sprejem večjega števila študentov pomanjkanje prostorov za delo in kadrovska podhranjenost – to je pomanjkanje denarja. Na podlagi analize zaposljivosti diplomantov in ob sistemski skrbi za razvoj umetnostnih zvrsti v Republiki Sloveniji bi se lahko odločili za povečanje števila študentov, če bi bili izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji.
Sicer pa ALUO izvaja tečaje risanja, kiparstva, risanja in slikanja, oblikovanja vizualnih komunikacij ter industrijskega oblikovanja, tudi kot pripravo na zahtevne sprejemne izpite. Kolikokrat letno potekajo in kolikšna je udeležba? Verjetno so vsi polno zasedeni?
Ker se tudi na tem področju razvija svobodna konkurenca, bodo tečaji in različne umetniške delavnice ter druge oblike izobraževanja v prihodnje še bolj pomembne, saj so tudi del promocije akademije širši javnosti. Začeli smo že z aktivnostmi za obširno predstavitev novih bolonjskih programov, ki bo vsebovala tudi predstavitveni zbornik in alumne. Letos so tečaji na ALUO zelo dobro obiskani.
Kako pa je z razstavami del študentov in diplomantov ALUO, sodelovanju na natečajih, projektih, potegovanjih za nagrade?
Posebej podiplomski študenti že razstavljajo na selekcioniranih razstavah, oblikovalci uspešno sodelujejo pri razpisih in natečajih, podobno uspešni so restavratorji. Naši diplomanti na umetniškem področju pravzaprav vzpostavljajo celoten korpus sodobne slovenske likovne umetnosti (razen izjem), se v nekaj letih prebijejo v nacionalne in mednarodne izbore ter zastopajo slovensko umetnost na velikih prireditvah (na Beneškem likovnem bienalu na primer).
Kdaj pa pričakujete selitev na novo lokacijo na Roški cesti, kjer bo novi dom vseh treh akademij? Se bo gradnja letos res končno začela?
Začetek gradnje je obljubljen za konec leta 2009, ostaja pa še veliko neznank. Selitev akademij na novo lokacijo bo pomenila vzpostavitev novega kulturnega centra v naši prestolnici s precejšnjim vplivom na prihodnji razvoj slovenske umetnosti in kulture. Poleg tega bo skupna lokacija omogočila še večje sodelovanje (in sinergijo) med različnimi umetniškimi zvrstmi, kar je danes v času prepletanja žanrskih pristopov zelo pomembno, da ne govorim o tem, kako bodo akademije lahko izvajale svoje študijske programe in obštudijske dejavnosti v neprimerljivo bolj ugodnih pogojih.
Kakšna je vizija ALUO? V študijskem letu 2008/2009 boste zadnjič razpisali štiriletne študijske programe. Kako bo izgledal bolonjski študij – boste sledili formuli 3 + 2? Kaj bo s sedanjimi podiplomskimi programi?
Struktura programov bo 3 (BA) + 2 (MA), tako kot velja za praktično vse likovne akademije v Evropi. Prvostopenjski programi so že napisani in so v postopku akreditacije, drugostopenjski so v delu, pripravljamo pa tudi koncept za novi tretjestopenjski program (doktorat), posebej glede na to, da sta prvi dve stopnji namenjeni za strokovni študij in ne bo več starega magisterija kot umetniško-raziskovalnega študija. Prehodi s starih na nove programe na višjih stopnjah še niso dorečeni.
Martina Srblin
