Višja strokovna šola Šolskega centra Maribor se s svojim študijskim program Oblikovanje materialov uveljavlja kot osrednji center za študij oblikovanja v regiji. Študijski program je usmerjen predvsem na oblikovanje v lesu, saj šola izhaja iz več kot 60-letne tradicije izobraževanja lesarstva v Mariboru, kar je v obilici novonastalih šol v Sloveniji, prava redkost. A vsled povezav s študijskim programom strojništva v okviru iste Višje strokovne šole se oblikovanje materialov razširjajo tudi na področje kovin in drugih materialov. Razvijanje programa kot osrednjega stičišča oblikovalskega študija v SV Sloveniji vse bolj dosega svoj namen, da kvalitetno oblikovanje postane del javne sredine, študenti oblikovanja pa se s svojimi dosežki uspešno vključujejo v ustvarjanje mladih talentov v regiji.
SODOBNA ŠOLA OBLIKOVANJA
Izredno pomembno je, da imajo študenti možnost soočanja z dobrimi oblikovalskimi praksami in sodobnim oblikovanjem tudi v mednarodnem prostoru. Pomen internacionalizacije v študijskem programu se kaže tudi v intenzivnih mednarodnih izmenjavah študentov in učiteljev, zlasti v programu Erasmus. Pri tem je pomembna komponenta nabiranja mednarodnih izkušenj »internacionalizacija doma« – v študijski program se namreč aktivno vključujejo tudi študenti iz tujine in strokovnjaki iz prakse. Tako ima vsak študent priložnost doživeti vsaj del mednarodne izkušnje.
Študijski program Oblikovanje materialov se izvaja kot na študenta usmerjeno učenje/poučevanje (»student centered learning«), saj je oblikovanje izrazito povezano s kreativnostjo, ki je individualno zelo raznolika. Kvalitetni študij oblikovanja na VSŠ, ŠC Maribor zato postavlja študentove talente, zmožnosti, zanimanja in potrebe na osrednje mesto. Ravnateljica šole ga. Zdenka Steblovnik Župan pravi: »Takšen pristop zahteva seveda aktivno vlogo študentov, kar kreativni mladi ljudje, ki se vključujejo v študijski program Oblikovanje materialov, tudi pričakujejo in želijo. Na šoli pa jih navajamo tudi na odgovornost, ki jih takšna vloga študenta prinaša.«
Cilj šole in študijskega programa temelji predvsem na aplikaciji teorije v praksi ter seveda na sodelovanju s podjetji in okoljem. Bistven del aktivnosti v okviru študija oblikovanja je zato v obliki projektnega dela. Takšno projektno delo, ki je namenjeno reševanju konkretnih praktičnih problemov in zato sestavljeno iz ciljno usmerjenih aktivnosti, je za študente izjemno pomembno. V udejanjanju svojih oblikovalskih zamisli in rešitev študenti izkazujejo sposobnost povezovanja vseh znanj, ki so jih pri svojem študiju pridobili. S tem krepijo in razvijajo svojo ustvarjalnost, raziskujejo odgovore na zadana vprašanja ter jih umeščajo v sodobno človekovo okolje ter širšo družbo.
OBLIKOVALSKI ATELJE V ROBIDIŠČU
Pomemben del tovrstnega pristopa je prvovrstna študentska lesarska in kamnoseška delavnica ali študentski oblikovalski atelje na prostem – »Woodstone«, s katero naši študenti oblikovanja vsako leto vsaj za kratek čas oživijo vasico Robidišče. Ves teden tako vsa vasica diha v oblikovanju lesa in kamna.
Ozka cesta nas po neokrnjeni naravi popelje v najzahodnejšo slovensko naselje – Robidišče, kjer se boste dobre volje lahko sprehodili po mali prikupni vasici, ki jo večinoma odlikuje starejša kamnita beneška arhitektura. Kjer se boste dobre volje v toplih poletnih dneh lahko osvežili v reki Nadiži nedaleč stran od vasice ali pa se dobre volje povzpeli na bližnje vršace; »Od koder se vam bo odprl pogled v dolino Soče, v Rezijo in seveda vse do morja.«, kot pravijo domačini. Saj se »vasica dobre volje« sredi gostih zelenih gozdov breginjskega kota nahaja na 671 m nadmorske višine.
Od kod izvor nevsakdanjega krajevnega imena Robidišče? Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (Snoj, 2009) opredeli občnoimenski pomen slovenske besede robidišče kot »kraj kjer rastejo robide«. Pa kako velike robide imajo. Luštno, mar ne?
Po popisu prebivalstva je bilo leta 2002 v vasici še sedem domačinov. Ali bi jih dobro desetletje kasneje našteli kaj več? Domačinov, ne vem? Najbrž ne. Obiskovalcev, zagotovo! Predvsem mladih. Predvsem študentov oblikovanja.
Veliko, a še zmeraj premalo je obiskovalcev, da bi vasica oživela. Vasica je odvisna od turizma. Ekološki turizem imajo, zelo uspešen, pravijo. Naključni obiskovalci, utrujeni popotniki na nedeljskem izletu, domačini in še kdo bi se našel, vsi se zbirajo v okrepčevalnici, restavraciji, razgledni točki, zbirališču obiskovalcev in domačinov…, torej v edini gostilni v vasici, ki je ves dan bolj ali manj polna.
Mi nismo bili naključni obiskovalci, niti utrujeni popotniki na nedeljskem izletu. Bili smo že drugič na prvovrstni študentski lesarski in kamnoseški delavnici, ki bi jo lahko poimenovali kar študentski umetniški atelje na prostem – Woodstone 2013, s katero so študenti oblikovanja vsaj za kratek čas oživili vasico Robidišče. Woodstone je skovanka iz angleških besed za les in kamen (»wood« in »stone«).
Ves teden tako vsa vasica diha v lesu in kamnu. Les in kamen sta prevladujoča elementa v danem okolju. Tako je uporaba obeh materialov značilnost lokalne tradicionalne gradnje. Hkrati sta les in kamen tudi materiala, ki povezujeta dve šoli, ki sta združili svoja znanja v študentski delavnici.
Študenti programa Oblikovanje materialov, Višje strokovne šole Šolskega centra Maribor so svojo kreativnost izražali v lesu, študenti Višje strokovne šole Šolskega centra Srečka Kosovela iz Sežane, pa v kamnu. Tako so študenti, pod skrbnim vodstvom mentorjev z obeh šol ves teden oblikovali, izdelovali in restavrirali izdelke.
Povezovala se je študentska izrazna kreativnost z uporabo lokalnih materialov (seveda sta bila v ospredju les in kamen ter njuna kombinacija) in elementi kulturne dediščine. Delo študentov je segalo na področje unikatnega oblikovanja, izdelave in obnove uporabnih izdelkov, kot tudi restavriranja lesenih unikatov lokalne kulturne dediščine.
Mentorica Alenka Tonij z Višje strokovne šole, Šolski center Maribor pravi:«Na delavnici je bilo poudarjeno timsko delo kot tudi interdisciplinarno sodelovanje med strokami. Študenti niso bili zgolj študenti, temveč aktivni udeleženci v procesu oblikovanja, izdelovanja in restavriranja izdelkov.«
»V čem se delo študentov v tovrstnih študijskih delavnicah na terenu razlikuje od dela v dobro opremljenih delavnicah šolskega centra?«, je bilo vprašanje mentorju Zlatku Jeseniku z Višje strokovne šole, Šolskega centra Maribor. »Na terenu gre za improviziran atelje v katerem so se študenti prisiljeni znajti, tudi improvizirati pri iskanju rešitev. Tako pridobijo uporabno znanje, ki jim ga nobena delavnica – učilnica ne more dati.«
Izdelki študentov oblikovanja ostanejo razstavljeni v Robidišču. Tako je bilo lani, tako je bilo letos. Upajmo, da bo tako tudi drugo leto.
AVANTGARDNO OBLIKOVANJE MLADIH TALENTOV
Študenti – oblikovalci so se s svojimi talenti izkazali tudi na natečaju kreativnih idej spomladi letos v Mariboru. Organizator tega natečaja je društvo Erasmus študentska mreža pri Univerzi v Mariboru (ESN pri UM), v okviru projekta Listen to the Youngle (LTY). Talentirani oblikovalci, ki svoj talent
razvijajo pod vodstvom mentorjev študijskega programa Oblikovanje materialov in svoje zamisli največkrat izdelajo v dobro opremljenih šolskih delavnicah pod budnim očesom inštruktorjev, so se izvrstno znašli v projektu, ki je domiselno poimenovan s skovanko »youngle« (»young« in »jungle«), saj so odnesli dve prvi mesti. Simona Slapšak, je s klubsko mizico »Simpera« zmagala v kategoriji tehničnih izdelkov in s tem izkoristila odlično priložnost, da javno predstavi rezultate svojega dela in talenta, Vito Bračko pa je svojo ustvarjalnost prepričljivo prikazal s svojim umetniškim izdelkom »X Club pokal«.
Tudi z individualnimi in drugimi manjšimi projekti za okolje naši študenti oblikovanja dosegajo priznanja in pohvale. Med drugim si lahko kot rezultat njihovega ustvarjanja lahko ogledate inovativno oblikovano avtobusno postajališče v Selnici ob Dravi ali odlično restavrirana lesena vhodna vrata, ki imajo značaj kulturne dediščine, na Glasbeni šoli Ruše in na stavbi Občine Ruše.
Mladi oblikovalci z Višje oblikovne šole v Mariboru skozi tovrstne projekte in ob usmerjanju svojih mentorjev izvrstno izkoriščajo priložnosti, da se predstavijo kot vidni ustvarjalci kulture oblikovanja mladih, tako v okviru naše regije kot tudi na nacionalnem nivoju.
Sestavila:
mag. Andrej Božin
Zdenka Steblovnik Župan
