Zelena rastlina z belimi cvetovi je za regratom drugi znanilec pomladi. Njegov močan vonj naj bi spomladi prebudil iz zimskega spanja medveda. Pri nas raste skoraj povsod, na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem, Notranjskem in tudi v prekmurskih ravninskih gozdovih.
Kaj je čemaž
To je 10 do 40 cm visoko trajno zelišče. V zemlji ima podolgovato čebulico. Spomladi poženeta iz nje dva dolga suličasta lista, med njima pa pokončno in robato stebelce. Veliki beli zvezdasti cvetovi cvetijo od aprila do junija. Raste v gosto poraslih v hrastovih, gabrovih ali bukovih gozdovih. Najboljši čas za nabiranje je aprila in maja, ko zacveti. Druga imena zanj so divji česen, medvedji česen, kačji lek, štrkavec in gozdni česen.
Za čemaž je značilen in prepoznaven močan vonj po česnu. Ta vonj mu dajejo sulfidi, ki sprva nimajo vonja, ko list zmečkamo pa zadišijo. V telesu delujejo razkužilno, razmaščevalno, spodbujevalno in krepčilno. Poleg tega so v listih še številne druge varovalne in krepčilne učinkovine (flavonoidi, karotenoidi, klorofil, vitamini in rudnine).
Koristne lastnosti čemaža
Čemaž vsebuje veliko antioksidantov, ki ščitijo celice pred prostimi radikali. Izboljšuje aktivnost želodca in črevesja, deluje antiseptično, znižuje krvni tlak, vročino in holesterol ter z izločanjem živega srebra, ki se je nabralo v tkivu, mišicah, živčevju in sluznicah, čisti telo. Uporabljajo ga pri zdravljenju drisk, proti napenjanju, zapeki, strjevanju krvi, vrtoglavici, nespečnosti in jetrnim boleznim. Sveže pripravljeni listi so uporabni pri čiščenju ledvic in mehurja, saj pospešujejo izločanje seča. Čisti tudi zasluzena pljuča, jetra in žolčnik, zvišuje pa tudi odpornost proti infekcijam.
Pri nabiranju bodite pozorni, podobni sta mu strupena šmarnica in podlesek
Pri nabiranju pazite, da ga ne zamenjate z na videz podobnima, a zelo strupenima rastlinama: šmarnico in jesenskim podleskom. Zato ga nabiramo list za listom, o pristnosti pa presodimo na podlagi vonja po česnu (tega ima le čemaž) in obliki listov. Čemaž ima trioglat in trd pecelj, ki ga zlahka otipamo in ki se nadaljuje kot trioglata žila v listu. Šmarnica ima drugačno cvetje, podlesek pa raste bolj navpično in je bolj tog.
V primeru prebavnih težav po zaužitju čemaža ali njemu podobnih rastlin, pomislite na morebitno zastrupitev z jesenskim podleskom ali šmarnico. Zastrupitev z jesenskim podleskom poteka v več fazah, od bruhanja in bolečin v trebuhu do krvave driske, okvar srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč. Po par dneh se zniža število belih krvnih celic in število ploščic, poveča se nevarnost okužb in krvavitev. Zato nujno poiščite medicinsko pomoč.
Slastne jedi iz čemaža
Čemaž so uživali že Rimljani, ki s ga imeli raje od česna. Užiten je v celoti, vendar ne smemo pretiravati v količinah. Zelo okusna je čemaževa juha, uporabljamo ga lahko presnega v solatah, namazih, z njim začinimo druge jedi, naredimo pesto, ga dodamo v špinačo, h krompirju, v rižoto, mesno omako, za pripravo enolončnic itd. Uporaben je povsod, le pri sladicah ne.
NAMAZ S ČEMAŽEM
Za čemažev namaz potrebujemo nekaj mladih listov čemaža, nekaj žlic puste skute ali masla in navadni jogurt. Skuto pomešamo z jogurtom ali pa uporabimo za osnovo maslo. Nato primešamo na drobno sesekljane čemaževe liste, solimo in namaz je pripravljen. Uporabimo ga takoj, kot samostojno jed s kruhom ali pa kot prilogo h krompirju ali narezku.
ČEMAŽEV PESTO
Čemažev pesto pravimo kot omako k testeninam. V možnarju stremo poper in pinjole, dodamo nasekljane čemaževe liste, parmezan in olivno olje. Sestavine vmešamo v lepo, gosto omako in prelijemo po vročih testeninah.
