Dekan ljubljanske Filozofske fakultete red. prof. dr. Valentin Bucik
O novih študijskih programih na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF) in načrtih fakultete, ki v tem študijskem letu praznuje svojo 90-letnico obstoja, smo se pogovarjali z dekanom fakultete red. prof. dr. Valentinom Bucikom.
Študijsko leto, v katerem FF praznuje svojo 90-letnico, prinaša tudi nove bolonjske programe. Kaj prinaša novi način študija na FF bodočim brucem?
Da smo na tako veliki in raznoliki fakulteti, kot je naša, uspeli spraviti skozi potrebne postopke vse bolonjske programe, ki smo jih ponudili, je zame eden največjih uspehov zadnjega leta. Bruci lahko pričakujejo sodobne študijske programe, ki so jim z vidika dinamike in sprotnosti študija pisani na kožo. Te programe jim bomo skušali posredovati tako, da bomo izkoristili vse, kar znamo in zmoremo, vsak v svoji znanstveni disciplini. Večje strokovnjake na področjih znanosti, ki jih gojijo oddelki FF, boste v Sloveniji pač težko našli drugje. In pedagoške delavce, ki tako s srcem opravljajo svoje delo. Pri tem so profesionalna odličnost, akademska svoboda, avtonomija in humanizem naša osnovna delovna načela. Bruci naj računajo tudi na razvejano in dobro utrjeno mrežo fakultetnega sodelovanja, ki omogoča mednarodne izmenjave in nabiranje izkušenj.
Tudi moja pričakovanja v zvezi z doktorskim študijskim programom »Humanistika in družboslovje« z množico strokovnih in znanstvenih področij so zelo visoka. Naš program je zastavljen tako, da bo ta področja mogoče ustrezno povezovati med seboj. To bo po mojem mnenju znanstvenim disciplinam, ki jih gojimo, dalo nov zagon.
Načrtov za prihodnost je gotovo veliko. Lahko izpostavite najpomembnejše projekte, ki čakajo fakulteto v prihodnosti oz. tiste, ki se že izvajajo/zaključujejo?
Dovolil si bom na prvem mestu omeniti reševanje prostorske stiske fakultete. Želja je končno zbrati vse dejavnosti, vse oddelke fakultete spet na enem mestu. Zdaj je naša študijska dejavnost razseljena tudi izven glavne stavbe. Spremljajoča želja je urediti našo Osrednjo humanistično knjižnico (OHK), ki je druga največja knjižnica v državi in po vsebini gradiva izjemno dragocena, a »razbita« na 19 posameznih knjižničnih enot. Te bi uredili tako, da bi jih povezali v celovito enoto, tudi fizično združeno v enem prostoru. Zavzemam se za to, da bi dejavnost FF ostala v srcu mesta. Rešitve torej iščemo tu, kjer stoji naša glavna stavba. V zadnjem času je najbolj realna ideja t. i. humanističnega foruma v kareju, ki ga zamejujejo Aškerčeva, Slovenska, Rimska in Snežniška. Aktivno razmišljamo o razvoju nekaterih programov, ki jih na FF ne gojimo, menimo pa, da bi jih kot osrednja humanistična, družboslovna in filološka ustanova morali pokrivati. To so zlasti bližnjevzhodne (turške, perzijske, arabske) in indijske študije, judaistika, zelo aktivno razmišljamo o uvedbi študija portugalščine, vključujoč brazilsko portugalščino itd.
Še naprej bomo ne le skrbeli za mrežo, ki goji slovenščino na tujih univerzah, pač pa jo bomo širili in krepili ter državo še naprej prepričevali, da bi moral biti to najprej njen interes, ki jim ga lahko s svojim znanjem in ljudmi pomagamo udejanjiti. Hkrati bomo skušali končno formalizirati ponudbo fakultete ostalim članicam naše univerze in drugim za učenje slovenščine tujih študentov pri nas. Imamo pa še vrsto idej, ki bi jih želeli realizirati.
Kaj je po vašem tisto, kar loči ljubljansko FF od drugih fakultet v Sloveniji in jo bo naredilo posebno tudi v prihodnosti?
FF je doslej predstavljala in mora tudi v prihodnje predstavljati vzor sodobnega humanističnega, k človeku usmerjenega razuma. Študenta skušamo popeljati skozi univerzitetno izobraževanje po poti, ki se odpira humanističnemu pogledu, in pri tem vzpodbujamo kritično mišljenje ter razpravo na osnovi skrbno pretehtanih strokovnih argumentov in z dobrim poznavanjem področja razprave. »Misli s svojo glavo« je eden naših motov. Tu srečate bogato tradicijo in najboljše kadre, ki vam kažejo smer v razvoj znanosti. Tu so danes doma strokovnjaki, ki so na svojih področjih najprodornejši v državi in na tujem. In to velja pravzaprav že 90 let. Takšne so primerjalne prednosti naše fakultete. In ogromna odgovornost.
