Trg dela še vedno ni naklonjen mladim iskalcem zaposlitve. V oktobru se pričakuje porast prijav na zavodu za zaposlovanje, saj bo veliko mladih zaključilo študij in se podalo na iskanje (prve) službe.
Iz dneva v dan poslušamo o problemih mladih, ki dokončajo študij in se podajo na iskanje prve službe. Seveda gre za velik problem, saj služb ni, mladi pa tako še vedno ostajajo na „plečih“ staršev.
Brezposelnost med mladimi je še vedno velik problem. Tudi v oktobru se pričakuje porast prijav na zavodu za zaposlovanje, saj bo veliko študentov zaključilo študij in bodo prepuščeni iskanju zaposlitve med številnimi drugimi iskalci. Ali naj mladi sploh še študirajo?
Značilnosti trga dela mladih
Napovedi zaposlovanja mladih niso obetavne. Dejstvo je namreč, da se je Slovenija soočila z velikimi težavami finančnega ter s propadom gradbenega sektorja in z velikimi demografskimi spremembami.
Povečuje se namreč delež starejših prebivalcev in zmanjšuje delež mlajših. Gospodarska kriza, ki se je v Sloveniji začela leta 2008, se je močno odrazila na slovenskem trgu dela. Skupno število delovno aktivnih se je z več kot 880 tisoč konec leta 2008 zmanjšalo na 817 tisoč.
V enakem obdobju se je število mladih, ki so bili delovno aktivni, zmanjšalo z več kot 161 tisoč na 123 tisoč. Zmanjševanje je bilo nadpovprečno visoko, saj se je delež zmanjšal za 23,6 %.
Drži tudi dejstvo, da se mladi, ki šele vstopajo na trg dela, večinoma zaposlujejo v bolj fleksibilnih oblikah zaposlitve, predvsem za določen čas. Zaposleni s takšnimi pogodbami so bili v začetku krize pogosto prvi, ki so jih delodajalci odpustili.
Trendi v Sloveniji niso ugodni, saj se povečuje delež starejših prebivalcev, mladi pa ne najdejo zaposlitve. Vedno več mladih se izobražuje na terciarni ravni, saj v tem vidijo priložnost, ker zaposlitve ni. Kriza, ki se je začela leta 2008, je močno vplivala na slovensko gospodarstvo in posledično tudi na trg dela. V tem obdobju se je registrirana brezposelnost podvojila. Število delovno aktivnih pa je v obdobju krize upadlo za skoraj 24 %.
Rast brezposelnih med mladimi
Brezposelnost se je po zadnjih podatkih v juliju ponovno zvišala, in sicer na 12,9 %. Pregled po starostnih skupinah kaže, da se je stopnja brezposelnih znižala le v skupini 55–59 let z 22,9 % na 22,5 %, medtem ko je v drugih narasla oziroma ostala nespremenjena. Najbolj se je zvišala v starostni skupini 25–29 let, in sicer s 16,8 % na 17,4 %.
V EU-27 je brezposelnih približno 5,7 milijona mladih ali natančneje vsak 5 prebivalec, mlajši od 25 let, ki se želi zaposliti, ne najde dela. Od tega 3,6 milijona v evro območju. Stopnja brezposelnih med mladimi presega 20 %, kar je skoraj trikrat več kot stopnja brezposelnosti med starejšimi od 25 let. 7,5 milijona mladih v starosti od 15 do 24 ni niti zaposlenih niti se ne šola.
Podatki kažejo, da je najnižja stopnja brezposelnih mladih v Nemčiji (7,6 %), Avstriji (7,6 %) in na Nizozemskem (10,5 %). Najvišja stopnja brezposelnih mladih pa je v Grčiji (59,1 %), Španiji (55,9 %), Italiji (38,4 %) in na Portugalskem (38,3 %).
Seveda vedno več mladih razmišlja o odhodu v tujino ali že celo o študiju v tujini. Letošnje in lansko leto je bilo zaznamovano z velikim porastom odhoda v tujino tako imenovanega bega možganov v tujino.
Okrevanje gospodarstva
Zadnje čase se veliko govori tudi o okrevanju gospodarstva. Kazali naj bi se znaki rasti produktivnosti zaposlenih v ZDA in rast števila na novo zgrajenih stanovanj in hiš. To nakazuje okrevanje gospodarstva, ki pa je verjetno še daleč. Ali se sploh obetajo boljši časi? Ali bo preteklo še nekaj časa, da bodo razmere za mlade kaj bolj obetavne?
Alja Purg
