Kilimandžaro ostaja trdnjava, ki je doslej še ni uspel osvojiti mišični distrofik v invalidskem vozičku. A višina Triglava je bila vseeno premagana!
Boštjan Lederer, mišični distrofik, ki je že od otroštva prikovan na invalidski voziček, in njegova prijateljica Vesna Škrlj sta že sestopila z najvišje afriške gore, Kilimandžara. Kljub neomajni volji in vztrajnosti jima samega vrha ni uspelo osvojiti, ob neprizanesljivi moči narave in neugodnih vremenskih razmerah pa sta se vseeno uspela vzpeti nekaj nad 3720 metrov nadmorske višine. »Vedno naprej« – moto in filozofijo natečaja Share Dunlop Spirit, ki jima je tudi omogočil potovanje, je na streho afriške celine uspel ponesti član odprave, Sašo Korene, Boštjanov prijatelj že od otroških let. Adrenalinsko potovanje, ki premika meje mogočega, se nadaljuje vse do 3. januarja!
Odštekana ideja za potovanje, s katerim bi se Boštjan v zgodovino zapisal kot prvi mišični distrofik, ki bi osvojil 5.895 metrov visokega afriškega očaka, je junija zmagala na nagradnem natečaju Share Dunlop Spirit. Za najbolj avanturistični in meje premikajoč popotniški načrt, ki so ga pomagali izbrati glasovalci prek Facebooka, sta si Vesna in Boštjan prepričljivo prislužila nagrado v višini 8.000 evrov, ki jima je omogočila potovanje v Tanzanijo. Prva etapa, vzpon na Kilimandžaro, se je zaradi slabega vremena in nesrečnega spleta okoliščin predčasno končala na nekaj več kot 3.720 metrih nadmorske višine. Boštjan in Vesna po sestopu že uživata na safariju, sledi pa še mnogo doživetij, vključno s postankom na rajskem Zanzibarju.
»Vremenske razmere v zadnjih tednih so bile obupne. Poti so postale kanali, polni blata, vejevja in ogromnih skal. Težko so prehodne za zdravega človeka, kaj šele za voziček,« je vreme presenetilo Boštjana, ki ga je posledično ovirala tudi napačna izbira vozička.
»Ko sem odnehal še z zadnjimi poskusi vzpona sem bil psihično povsem ‘na tleh’. V sebi pa kljub temu čutim zadovoljstvo, saj smo se borili po najboljših močeh, dokler je le šlo. Prvi dan smo si skozi džunglo utirali pot 7 ur, drugi dan kar 15 ur, namesto pet … Seveda bi se brez ekipe ustavil že dosti prej. Res hvala vsem, ki so mi pomagali,« je izkušnjo opisal Boštjan.
»Nekaterim je že težko vstati s kavča, mi pa smo se kljub vsem težavam prebili do višine 3.720 metrov,« je zapisala Vesna. »Kilimandžaro bo zame vedno posebna gora, vredna spoštovanja. Dala mi je več, kot mi je v tistem danem trenutku vzela. Ko sestopiš, se vprašaš, kaj mi je bilo tega treba … a ko minejo ure in dnevi ugotoviš, kako velik korak si naredil in da si v sebi našel delček, ki ga nisi poznal,« je še strnila svoje občutke.
Kljub temu, da Boštjan in Vesna nista uspela osvojiti najvišje točke na afriški celini, je Dunlopovo filozofijo – »Vedno naprej«, do vrha ponesel član spremljevalne ekipe in Boštjanov prijatelj že od otroških let, Sašo Korene. Sašo je afriškega očaka osvojil v izjemno kratkem času, evforijo pa sta z njim delila tudi Boštjan in Vesna.
Avanturistično popotovanje se nadaljuje
Po sestopu s Kilimandžara Vesno in Boštjana čakajo nova doživetja, saj že uživata na safariju ter spoznavata lokalne prebivalce in njihove običaje. Pot ju bo vodila čez savane Tanzanije vse do morja, na Zanzibar.
Za marsikoga sanjsko potovanje pa za osebo na invalidskem vozičku predstavlja precejšnji zalogaj. »Afrika je izziv za vsakega, kaj šele za invalidski voziček,« je v svojem javljanju zapisal Boštjan. »Predvsem pa so me navdušili preprosti ljudje, nasmejani, brez težav in stresa! Zlata vredno! Lahko samo še povem, da bo zgodb, slikc še milijon …« še dodaja.
Vabljeni, da pot Boštjana in Vesne, na kateri ne bo manjkalo kopice dogodivščin, na http://sharedunlopspirit.dunlop.si/ in na Dunlopovi Facebook strani spremljate tudi vi!
