Dve uri trajajoča razprava o bolonjskih študijskih programih, ki se je odvila na Ekonomski fakulteti v Ljubljani 22. februarja zvečer, je dodobra razgrela nabito polno Plavo dvorano. Pogosto negodovanje nad povedanim, pa tudi smeh in ploskanje ter seveda številna vprašanja iz pretežno študentskega občinstva so paleto govornikov vse do zadnje minute soočali s težavami in izzivi novega sistema študija…
Gostje Okrogle mize so bili dr. Maks Tajnikar, dekan EF; dr. Janez Možina, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo; dr .Peter Jambrek, predsednik Sveta za visoko šolstvo; Bojan Kurež iz Študentske organizacije Slovenije; dr. Monika Kalin Golob, prodekanja za dodiplomski študij na Fakulteti za družbene vede; dr. Samo Kropivnik, prodekan za organizacijsko in informacijsko področje FDV ter dr. Stanka Setnikar-Cankar, prodekanja za mednarodno sodelovanje Fakultete za upravo.
Se bodo študentje, ki študirajo po starem sistemu, lahko vpisali na programe po bolonji?
“Vroči kostanji”, ki so si jih podajali v besednih dvobojih, so se nanašali na prehode iz starih v nove, bolonjske programe, nazive in Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih, umaknjen iz procedure ter na podiplomske programe in financiranje le-teh. Dr. Tajnikar je izrazil pričakovanje, da bo omenjeni zakon sprejet in se že takoj zavzel za to, da bi morala biti bolonjska magistratura magistratura znanosti (ne pa stroke). Dr. Jambrek je poudaril, da je osnutek možnih meril za prehode izdelan, a dokler ni zakona in z njim primerjave med starimi in novimi naslovi, Svet ne more sprejeti obvezujočih meril. Ko je do besede kot tretji prišel dr. Možina, je najprej označil naslove Okrogle mize kot neprimerne. “Tak oster naslov ni potreben,” je dejal. Potem je pojasnil, da v ministrstvu razumejo dikcijo Zakona o visokem šolstvu tako, da imajo študentje pravico študirati po programih, po katerih so se vpisali v 1. letnik in da bo ta pravica trajala do leta 2015. Ne piše, da lahko študentje preskakujejo sredi študija, je prepričan, kar je podkrepil s tem, da so takšne tudi izkušnje pri dosedanjih spremembah študijskih programov.
Študentski predstavnik Bojan Kurež je jasno izrazil zahtevo, da naj ima vsak študent možnost, da individualno izbira, ali bo prešel v novi program, brez kakršnihkoli (ne)formalnih pritiskov; pravico ima tudi do celovitosti izobrazbe, na voljo pa mu morajo biti tudi ustrezne informacije, kaj prehod pomeni – glede izobrazbe, naslova, zapisanih učnih dosežkov.
Kako je bilo lani na EF?
Iz občinstva se je oglasil študent 2. letnika EF, zadnje generacije, ki še študira po starih programih in povedal zbranim, da bodo nekateri njegovi kolegi namensko ponavljali, ker bodo na ta način lahko študij nadaljevali po novem programu, in da se mu zdi krivično, da ni možnosti izbire. Na Fakulteti za management naj bi študentom omogočili prehod iz 2. letnika starega programa v 3. letnik bolonjskega, je še dodal. Dr. Setnikar-Cankar s Fakultete za upravo je nato predstavila stališče senata na svoji fakulteti: če bodo merila odobrena in bo za večina študentov, bo možnost prehoda odobrena, seveda z zagotovitvijo, da ne kršijo zakonodaje.
Eden od pobudnikov peticije za enakovreden prehod v okviru podiplomskega študija lani poleti na EF je obžaloval, da nimajo nobenih pametnih informacij, in povedal, da niso smeli ponavljati, da bi prišli na nov program in bi tako z manjšim številom izpitov prišli do istega naslova. Dr. Tajnikar je dejal, da imajo na EF vse dokumente, da se študentje individualno odločijo, in povabil študente, naj gredo v nove programe. Menijo namreč, da so boljši in da znajo v treh letih naučiti več kot prej v štirih letih.
Povprečna doba študija sedaj je 6,9 let
Dr. Možina je to, da bi študentje lahko enako količino snovi, za katero so prej potrebovali v povprečju 6,9 let (podatek za Slovenijo), osvojili v treh letih, ob tem pa imeli čas še za kaj drugega kot za študij, označil za znanstveno fantastiko. Za kaj takega bi morali biti že pravi supermani, je še dodal.
Dr. Jambrek se je s Tajnikarjem strinjal, da zakon ne dopušča, da bi vse kategorije študentov v paketu prepisali iz starih v nove programe. Možnost, da se prehodi izvedejo na osnovi individualnih prošenj študentov, pa seveda obstaja. “Vsaj od junija 2005 je osnovna struktura nazivov dogovorjena.” Optimalno prehodnost med programi je po njegovem mnenju nujno zagotoviti: “Jaz bi bil radikalno na stališču prehodnosti.” Dr. Setnikar-Cankar se je ob tem nekoliko začudila, glede na to, da 3+2 ni poenostavitev, ampak gre za intenzivne programe – v čem naj bi bila tista razlika med starimi in novimi, na podlagi katere bi se odločili.
EF želi od Sveta potrditev prehodnih pogojev, je poudaril dr. Tajnikar, dr. Jambrek pa je obljubil, da bo predlog uvrščen na sejo Sveta neki petek v marcu, če ga dobijo, na kar je Tajnikar odvrnil, da je že pri njih! Medtem so Kurežu očitali, da je bila ŠOS proti prehodom, zato je razložil, da ni bilo tako. So pa opozarjali na probleme in vlagali velike napore v nastajanje Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih. Povedal je, da so nasprotovali enačenju diplomantov starih programov s tistimi, ki zaključijo 2. stopnjo bolonjskega programa. Predlog zakona je bil večkrat spremenjen, potrjen na Vladi, umaknjen iz procedure v Državnem zboru. S slednjim se na ŠOS ne strinjajo, je še dodal, saj študentje tako ne vedo, kaj bodo, ko končajo študij. Kurež je ob tej priliki pozval ministra in MVŠZT, da čim prej vrnejo zakon v parlamentarno proceduro.
Kako bodo primerljivi stari in novi programi se še ne ve
Dr. Možina je na to odgovoril, da primerjava med novimi in starimi programi ni kaprica ministrstva, ampak nekaj normalnega. 215.000 in več dosedanjih diplomantov je tudi treba v zakonu upoštevati! Naslovi ostanejo takšni, kot so, torej diplomirani univerzitetni oziroma visokošolski ta in ta ter magister te in te stroke, pisano za imenom in priimkom. Dejal je še, da parlament zahteva, da se zakon dopolni na točki primerljivosti.
Dr. Tajnikar, ki je samozavestno izjavil, da misli, da vse ve o nazivih v Evropi, je zbrane seznanil z dejstvom, da se stari naziv nikjer ni izenačil z 2. stopenjskim po bolonji. Poudaril pa je, da je nepotrebno izgubiti magistra znanosti – v Evropi ga imajo. Zakaj bi si Slovenci prikrajšali pravico, da bi dali našim magistrom naziv master of science, se je spraševal. Ni potrebe po ekvivalenci, je njegovo stališče, v evropskem prostoru bi imeli pravi naziv, če bi magistra stroke spremenili v magistra znanosti. Dr. Možina je repliciral, da se s povedanim ne strinja in da tako ali tako nihče ne bo imel naziva “magister stroke”, ampak bo ta stroka natančno poimenovana, na primer magister ekonomije. Govorniki so omenili tudi to, da razpisi ES za delovna mesta v Bruslju zahtevajo “izobrazbo, ki omogoča vpis na doktorski študij”.
Šolnina na EF za podiplomski študij znaša 600 tisočakov na leto in dr. Tajnikar opaža zelo dobre uspehe študentov. Spomnil pa je na deklaracijo med nekdanjim ministrom Gabrom in ŠOS o tem, da bo sofinanciran 4. letnik bolonjskega programa. Ob tem je Kurež navedel 73. člen Zakona o visokem šolstvu, po katerem naj bi bilo visoko šolstvo tudi po bolonji javna dobrina. Šolnino na katerikoli stopnji je označil za nedopustno in socialno nepravično, izpostavil pa je tudi dejstvo, da na EF šolnina za zadnje leto 2. stopnje ni sofinancirana niti tretjini socialno najšibkejših študentov.
Dr. Setnikar-Cankar je opozorila, da je eksplicitna izključitev študentov podiplomskega študija po bolonjskih programih iz razpisa ministrstva za sofinanciranje diskriminatorna. Odgovor dr. Možine je bil, da je ministrstvo predlagalo financiranje 5 let za vsakega študenta, pa je ŠOS temu nasprotovala, češ da dikcija ni dovolj jasna. Potem se je Vlada odločila za reformne ukrepe, predvideno sofinanciranje s strani študentov pa bi izenačilo pogoje za vse študente. Po novem izrednih študentov sploh ne bi bilo, vprašanje štipendijske politike pa je v reševanju, je še dodal.
Brezplačni magisteriji le za diplomante bolonjskih programov?
Dr. Tajnikar je razložil, da EF ni dobila sofinanciranega niti rednega niti izrednega novega podiplomskega programa, čeprav se je na razpis prijavila, 2. letnik starega magistrskega programa pa ja. Odgovor dr. Možine je bil, da bodo novi podiplomski programi sofinancirani za študente, ki bodo zaključili nove, bolonjske programe. Četrt pred deveto je v dvorani vršalo, negodovanje nad besedami dr. Možine je bilo očitno.
Za konec je dr. Tajnikar izrazil svojo zaskrbljenost nad tem, da bi lahko prišlo do omejevanja pri vpisu na podiplomski študij, in se zavzel za to, naj bo dana možnost izbire – naj poleg dela, ki bo sofinanciran, ostane še možnost študija proti plačilu šolnine. “V Evropi ne boste dobili delovnega mesta brez magistrature!”
Martina Srblin
