Tudi študentje so v zadnjih mesecih vse pogosteje deležni številnih varčevalnih ukrepov. Ob začetku letošnjega leta jih je močno presenetil predlog osnutka novega Statuta Univerze v Ljubljani.
V njem so za študente skrb vzbujajoče ne le določene nepravilnosti pri samem postopku sprejemanja, ampak so sporne oziroma nesprejemljive tudi določene vsebine. Študente je presenetilo tudi zmanjšanje števila možnosti ponavljanja izpita.
Predosnutek novega Statuta Univerze v Ljubljani naj bi zmanjšal število možnih opravljanj izpitov
Na Univerzi v Ljubljani je v razpravi predosnutek novega Statuta Univerze v Ljubljani. Med drugim zmanjšuje število možnih opravljanj izpitov na le tri. Tretji, zadnji pristop naj bi bil plačljiv. Na Resorju za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani so nad spremembami zaskrbljeni.
Po mnenju organizacije ŠOU Ljubljana ni bil sporen le postopek sprejemanja novega statuta, ampak tudi njegova vsebina. Nekatere vsebine jim niso bile ustrezno pojasnjene. Med najbolj sporne pa prav gotovo spada zniževanje števila možnosti opravljanja posameznega izpita. Trenutno je bilo dovoljeno pet, po novem pa naj bi imeli študenti možnost le treh. Po novem bi bil tretji izpit tudi plačljiv, medtem ko po trenutni ureditvi študentje plačajo šele četrto opravljanje izpita. V organizaciji ŠOU menijo, da tovrstne spremembe vodijo le v še večjo finančno obremenitev študentov, prizadele pa bodo socialno najbolj šibke študente, katerih delež narašča in so poleg študija prisiljeni opravljati študentsko delo. Študentsko delo jim predstavlja vse pomembnejši vir dohodkov. Ravno zaradi tega pa pogosto nimajo dovolj časa dobro se pripraviti za izpit. Med vzroke za večkratno opravljanje izpita štejejo poleg še bolezni, psihološke stiske, slabo podajanje snovi s strani predavateljev, šikaniranje in podobno.
Dosedanja praksa opravljanja izpitov
Do zdaj je veljalo, da je izpit možno opravljati ustno in pisno. Ustni izpit je javen. Pisni izpit se opravlja v obliki klavzurne naloge. Seznam kandidatov z izpitnimi ocenami mora biti ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov objavljen najpozneje sedmi delovni dan po opravljanju izpita. Kandidat ima pravico vpogleda v svoj popravljeni ocenjeni pisni izpitni izdelek, iz katerega mora biti razvidna ocena odgovorov na posamezna vprašanja.
Študent lahko pristopi k izpitu iz posameznega predmeta po koncu predavanj iz tega predmeta, če je izpolnil obveznosti, predpisane za ta predmet s študijskim programom.
Prijavljanje na izpite in odjavljanje od njih uredijo članice z izpitnimi pravilniki. Rok za prijavo na izpit ne sme biti daljši od šestih tednov in krajši od treh dni pred začetkom izpitnega roka. Če študent zaradi višje sile ne pristopi k izpitu in izpita ne odpove pravočasno, se šteje, da izpita ni opravil.
Dosedanja praksa ponavljanja izpitov
Študent, ki izpita ni opravil uspešno, lahko izpit ponavlja. Če ni s tem statutom drugače določeno, lahko študent izpit ponavlja štirikrat. Za ponavljanje se ne šteje ponovno opravljanje izpita na temelju uspešne pritožbe zoper izpitno oceno. Ponavljanje izpita je mogoče v istem izpitnem obdobju, s tem da mora med neuspešno opravljenim izpitom in njegovim ponavljanjem miniti več kot 14 dni . Komisija za študijske zadeve, članice ali drug organ, določen z izpitnim pravilnikom članice, lahko študentu na njegovo prošnjo dovoli šesto opravljanje izpita.
Če je študent ponovno vpisan v isti letnik, se šteje, da posamezni izpit iz tega letnika opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu, ne glede na to, ali je ob prvem vpisu v ta letnik k temu izpitu že pristopil.
Študent četrtič, petič in šestič opravlja izpit pred komisijo, ki jo sestavljata najmanj dva člana. Stroške opravljanja teh izpitov je študent dolžan poravnati po veljavnem ceniku.
