Kmalu bo prišel čas, ko bo treba zelo resno začeti razmišljati o tem, kje bomo v času študentskih dni živeli.
Večina študentov nima te sreče, da bi stanovali tako blizu fakultete, da bi se odpravili le čez cesto in že bili tam. Najboljše možnosti, ki pa seveda niso dostopne vsem, so, da imate v bližini fakultete lastno stanovanje, morda gostoljubne sorodnike ali znance, pri katerih bi lahko živeli. Ker večina te možnosti žal nima, lahko izbira med tremi ‘javnimi’ variantami, in sicer so to najem stanovanja oziroma sobe, bivanje pri zasebniku s subvencijo (če vam jo uspe dobiti) ali bivanje v študentskem domu.
NAJEM STANOVANJA – pravni vidik
Ko boste najeli stanovanje, vas čaka pred vselitvijo še obvezna formalnost – podpis najemne pogodbe. Najemna pogodba je pogodba, ki jo skleneta najemodajalec (ponavadi tudi lastnik stanovanja) in najemnik. Najemno pogodbo ureja zakon, na splošno Obligacijski zakonik (OZ), za stanovanja pa podrobneje še Stanovanjski zakon (SZ-1). Da je pogodba veljavna, mora biti obvezno sklenjena v pisni obliki (pomemben je podpis obeh pogodbenih strank!). Obvezno mora vsebovati sestavine, navedene v 1. odstavku 91. člena SZ-1.
S podpisom veljavne najemne pogodbe si lahko prihranimo potencialne nevšečnosti, zato velja iti po ‘uradni’ poti (tudi če bi bilo brez tega ‘kompliciranja’ kratkoročno ceneje), saj se tako lahko na pogodbo uspešno sklicujemo.
Najemna pogodba ureja pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Obveznosti najemodajalca so denimo, da mora izročiti in vzdrževati stanovanje in skupne dele v stanju, ki študentu omogoča normalno uporabo stanovanja in skupnih delov. Najemodajalec poleg tega odgovarja za pravne in stvarne napake v stanovanju. V primeru, da stanje stanovanja študentu ne zagotavlja normalne uporabe stanovanja, lahko študent predlaga, da stanovanjska inšpekcija lastniku stanovanja odredi izvedbo potrebnih del, če jih ne izvede, lahko študent od najemodajalca zahteva tudi, da mu priskrbi drugo primerno stanovanje (93. člen SZ-1).
Obveznosti študenta so, da uporablja najeto stanovanje v skladu z najemno pogodbo; odgovarja za škodo, nastalo pri nepravilni oz. malomarni rabi stanovanja. Dopustiti mora tudi vstop najemodajalcu – največ dvakrat letno – t. i. ‘kontrola’, poravnati stroške popravil v stanovanju, ki so posledica nepravilne oz. malomarne uporabe stanovanja, najemodajalca mora obveščati o napakah na stanovanju in plačevati najemnino ter stroške, ki se plačujejo poleg najemnine.
Študentova dolžnost pri najemu stanovanja je tudi, da v treh dneh po vselitvi v stanovanje to prijavi na pristojnem organu kot začasno bivališče, če bo tam bival več kot 60 dni. Če tega ne stori, ga lahko doleti plačilo globe med 400 in 1200 € (Zakon o prijavi bivališča). Prijava začasnega naslova je pomembna predvsem zaradi vročanja uradnih pisem.
BIVANJE V ŠTUDENTSKEM DOMU
Za sprejem v študentski dom (če študent še ni bival v javnem ali zasebnem študentskem domu) je potrebno vložiti vlogo za sprejem. Vlogo se vloži na obrazcu št. 1 (DZS 1,70), ki se ga da kupiti v papirnici ali se dobi na spletni strani Študentskih domov v Ljubljani: http://www.stud-dom-lj.si. Vlogo se lahko pošlje priporočeno po pošti ali se jo osebno odda pristojni pisarni za študentske domove v visokošolskem središču, v katerem nameravamo zaprositi za sprejem v študentski dom. Obrazce je potrebno oddati do roka, ki je ponavadi nekje sredi avgusta. V naslednjih letih (če bivanja ne boste prekinili) boste morali vsako leto zaprositi za podaljšanje bivanja, vlogo boste prav tako lahko oddali priporočeno po pošti ali osebno, rok pa je nekoliko daljši. Vse priloge, ki jih je treba priložiti prošnji, so navedene na obrazcu.
Stroški bivanja v domu se v Študentskih domovih v Ljubljani gibljejo med 55 in 130 evri (najnižje so cene v nekaterih blokih v Rožni dolini, najdražja pa je enoposteljna soba v Domu Litostroj), v Študentskih domovih Univerze v Mariboru so med 60 in 100 evri in v Študentskih domovih Univerze na Primorskem med 65 in 110 evri.
Študentski domovi slovijo po zelo družabnem značaju, vendar je splošna živahnost domov med seboj različna. Nekateri veljajo za tihe, nekateri za glasne; o tem se velja pozanimati pri starejših kolegih, da si lahko izberemo tak dom, ki nam ustreza (v nekaterih se da brez problema študirati ves dan, medtem ko je v drugih to praktično neizvedljiv podvig). V študentskih domovih ponavadi pridemo (če ne izberemo enoposteljne sobe) v sobo s popolnim neznancem, razen seveda, če se s kom vnaprej ne zmenimo, da si bomo sobo delili. To je izvrstna priložnost za sklepanje novih poznanstev, po drugi strani pa tudi za privzgajanje vrline strpnosti, ki je v življenju zelo pomembna. Hkrati je študentski dom priložnost za odličen žur, študentske žurke so namreč (večinoma) nepozabne!
Blaž Božnar
