Bivanje v dijaškem domu je nadzorovano
Za bivanje v dijaškem domu se odločijo starši in dijaki v primerih, ko dijak porabi za vožnjo od doma do šole preveč časa. S tem mu ostane več prostega časa in več časa za učenje.
Vendar učenje v domu ne pomeni le učenja šolske snovi, gre za pravo šolo življenja. Dijak se tu verjetno prvič v življenju na tak način uči prilagajati osebam, ki ga obkrožajo, kar je lahko za poznejše življenje zelo dragocena izkušnja.
Vzgojitelji dijaškega doma so dijakom nekakšen drugi oče in mama. Skrbijo za stik s starši, sodelujejo z razrednikom in se zanimajo za njihov učni uspeh, skrbijo za kvalitetno preživljanje prostega časa, obveščajo jih o kulturnih, športnih in drugih interesnih dejavnostih. V domu deluje tudi posebna svetovalna služba, v kateri dobijo želene informacije, pomoč in podporo, ko jo potrebujejo.
V dijaškem domu je potrebno spoštovanje t. i. „hore legalis“, zadnja dovoljena ura prihoda v dom, ki je večinoma 21.00. Dijaški domovi imajo organizirano tudi menzo, ki dijakom trikrat dnevno nudi topel obrok. Obiskovalci se morajo najprej javiti na recepciji. V času učnih ur in ponoči obiski niso dovoljeni, razen če se dijaki posebej ne dogovorijo z vzgojiteljem.
Bivanje v študentskih domovih pa je čisto drugačno, predvsem bolj svobodno
V študentskih domovih navadno delite sobo (če ne izberete enoposteljne sobe, ki pa so redke) s popolnim neznancem, razen če se s kom vnaprej ne dogovorite, da si boste sobo delili z njim. To je lahko izvrstna priložnost za sklepanje novih poznanstev in za vzgajanje vrlin strpnosti in potrpljenja. Hkrati je študentski dom priložnost za odličen žur, domske žurke so namreč že pregovorno nepozabne.
Študentski domovi so naselja, kjer veljajo posebne zakonitosti življenja. Na enem mestu je zbranih veliko mladih ljudi, ki so z različnih koncev Slovenije in tudi tujine, govorijo različne jezike ali narečja, imajo različne navade in običaje. Temu primerna je tudi živahnost naselja.
Številni študentski domovi nudijo več kot le možnost bivanja. V njih se nahajajo menze za prehrano, študijski, družabni in rekreacijski prostori, v največjem sklopu študentskih domov v Rožni dolini v Ljubljani pa je pravo študentsko naselje, kjer je poleg naštetega tudi športni center, zdravstveni dom za študente, trgovine in še kaj.
V večini študentski domov ste nameščeni v dvoposteljno sobo ali apartma za štiri ljudi. Velikost sobe je odvisna od starosti študentskega doma, sobe pa so preprosto opremljene. Vsakemu študentu pripada lastna postelja, pisalna miza in omara. V sobi sta osebi istega spola. Kopalnica in WC ter kuhinja so skupni, največkrat v nadstropju. V primeru apartmaja je bivanje bolj razkošno in je običajno kombinacija dveh sob z lastno kopalnico in kuhinjo. V marsikaterih novejših sobah je že priključek za internet, nekatere pa imajo tudi telefon. Učenje v sobah je lahko problematično, ker motijo različni obiskovalci. Domovi imajo zato posebne učilnice, ki so namenjene izključno učenju.
Stanovalci morajo dosledno upoštevati pravila hišnega reda. Na vhodu v zgradbo je 24 ur na dan prisoten stanovalec doma, ki pazi, kdo vstopi v zgradbo.
Študentsko naselje nikoli ne spi. Zjutraj se ponočnjaki odpravljajo v posteljo, najbolj spočiti in vztrajni pa odhajajo na jutranji tek. V dopoldanskem času študentje odhajajo na predavanja in po drugih opravkih v mesto. Menza je mesto za srečanja od dvanajste ure dalje, od kosila do večernih ur, ko strežejo večerjo. Bolj se bliža večer, živahneje postaja. Začnejo se zabave: velike, po večjih prostorih, in majhne, lokalno po sobah. Življenje v študentskem naselju je lahko divje, z veliko zabavami, ali umirjeno z več študiranja. Za kar poskrbi in izbere vsak sam.
Ksenija Gider
