Banka je kot seks – ni vse, ampak brez nje pa tudi ne gre! Tako bi lahko rekli za kar nekaj stvari v življenju, a tokrat poskušam povedati nekaj besed o izbiri prave banke za študenta oziroma za življenje po koncu študija. Banko slej ko prej rabi vsak izmed nas.
Dejstvo je, da večina bank in hranilnic ponuja za študente večino svojih osnovnih storitev brezplačno. To pomeni, da smo študentje ponavadi upravičeni do brezplačnega vodenja računa, brezplačnega dostopa do elektronske banke, ugodnejših kreditov, …
Da bo stvar malo bolj jasna, si oglejte tabelo, v kateri najdete primerjavo cen osnovnih bančnih storitev med nekaterimi bankami in hranilnicami v Sloveniji. Cene storitev so za redno prebivalstvo; kot rečeno so osnovne storitve ponavadi za študente brezplačne.
Na tem mestu bi bilo dobro omeniti še, da je postopek zamenjave banke precej enostaven (podobno kot zamenjava mobilnega operaterja) – vso zadevo lahko uredite na novi banki oz. hranilnici, tam namreč podpišete papirje za odprtje računa ter zraven vam nova banka uredi tudi vse za prenos poslovanja iz stare banke.
Kakšni so stroški?
Ob pregledu tabele lahko vidimo, da cene storitev kar dosti variirajo in s pravo izbiro lahko tudi prihranimo. Najbolj osnovni strošek je vodenje osebnega računa, ki pa naj ne bo edino sodilo za izbiro banke. Pomemben strošek je tudi elektronska banka (če je še nimate, vam toplo priporočam, da si jo uredite, saj so prihranki tu lahko zelo veliki). Z elektronsko banko lahko veliko ceneje plačujete položnice (elektronski nalog), urejate vezave, spremljate svoje bančno stanje – dodatno pa vse to lahko delate kar doma iz naslonjača. Če že plačujete položnice na bančnih okencih, potem se vam splača preveriti, kje je to najcenejše – za plačilo položnic tudi ni pogoja, da ste komitent tiste banke. Naslednji zelo pomemben strošek je strošek provizije za dvig na tujih bankomatih – tu je nekako pravilo, da vse manjše banke, ki nimajo veliko lastnih avtomatov, te storitve ne zaračunavajo. Posledično se lahko izognete situacijam, ko ste iskali bankomat vaše banke, da ne bi plačevali provizije. Eden izmed možnih prihrankov je tudi, da položnice plačujete preko trajnikov oz. direktnih bremenitev – npr. vsak mesec morate plačati položnico za mobitel in lahko si odprete trajni nalog (oz. direktno bremenitev), kar pomeni, da vam banka na določen dan v mesecu avtomatsko trga sredstva z vašega računa. Nekatere banke to storitev zaračunavajo, medtem ko druge spet ne.
Praksa sicer kaže, da ljudje največkrat banko menjajo zaradi najetja kreditov – zberejo ponudbe različnih bank in k tisti banki ali hranilnici, ki ponudi najcenejši kredit, nato tudi prenesejo poslovanje.
Študentski krediti so nekoliko drugačna kategorija, saj vam ga ne ponujajo čisto vse banke. Problem je tudi ta, da so pogoji precej strogi (vsak tajkun bo prej dobil milijonske kredite kot pa študent kredit za plačilo npr. šolnine), zneski pa ponavadi precej nizki (okvirno 2000 EUR – nekatere banke tudi več, op.). Pri tem je skoraj vedno pogoj pridobitev enega ali več kreditno sposobnih porokov, se pravi oseb, ki bi v primeru vašega neplačevanja plačevali namesto vas. V vsakem primeru je najslabša stvar pri bankah, ko si študent, da ne moreš dobiti nobenega večjega posojila.
To bi bilo na kratko tudi vse – treba je povedati še, da najboljše banke ni, saj so lahko posamezne banke ugodnejše pri določenih storitvah, medtem ko so mogoče na drugih področjih dražje. Glede na vaše potrebe in želje izberite tisto, ki vam najbolj ustreza.
Mitja Urbanček
