Največje slovenske družbe se počasi pobirajo iz krize, na to pa kaže poslovanje v prvem četrtletju. V prvih treh mesecih letošnjega leta je največjih 27 borznih družb ustvarilo skoraj 110 milijonov evrov čistega dobička, kar je sedemkrat več kot v prvem
Kljub temu, da je večina družb izboljšala svoje poslovanje, je za veselje še vedno prezgodaj. Nekaj firm oziroma družb je še vedno na robu stečaja in se bodo le stežka pobrale na področja, kjer so bili pred svetovno finančno krizo.
Kljub visoki rasti, so dobički zaenkrat še vedno na zelo nizkih ravneh. Toda ker so lanskoletni padci dobička v povprečju presegli 85 odstotkov, je dosedanje izboljšanje le malo tega, kar bomo potrebovali. Da bi se čisti dobički ponovno povzpeli na predkrizne ravni, bi se morali namreč v povprečju zvišati še za kar okoli dve tretjini. Ob tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da so nekatere družbe ustvarile dobiček na račun tečajne razlike. In sicer vrednost evra se je močno znižala, rast ruskega rublja in še nekaterih vzhodnoevropskih valut je močno pripomogla k rasti dobička Krke in Intereurope, ki je poleg tega ustvarila še velik del dobička s prodaje nepremičnin. Dodatno so se analiziranim družbam dobički zviševali zaradi nižjih stroškov obresti. Nekoliko manj pa so bile družbe uspešne pri zniževanju stroškov, ki so jih začeli zniževati šele v zadnjem mesecu preteklega leta.
V prvem četrtletju je imelo izgubo le malo družb. Že ta podatek nam pokaže, da je to leto bolj rodovitno, saj je lansko leto v prvem četrtletju imelo izgubo več kot tretjina družb. V ospredju, če gledamo seveda izgubo, je Skupina Pivovarna Laško, ki je imela kar 3,4 miljona evrov izgube. Za njo sledijo še Slovenijales, Helios in Telekom Slovenija, ki je v preteklih letih leto za letom dvigoval svoj dobiček.
Rast prihodkov je predvsem odvisna od regije, kjer družbe poslujejo. Družbe, katere ustvarjajo večino poslov na Slovenskem, bodo še vedno zelo pod pritiskom, v nasprotju so družbe, ki poslujejo na zahodnih trgih, za tiste lahko pričakujemo lepšo bližnjo prihodnost.
Kdaj lahko pričakujemo konec krize?
Konec krize lahko pričakujemo takrat, ko bodo konec krize imele druge države oziroma države, ki prejemajo naš izvoz in šele takrat bo tako, kot je bilo pred svetovno krizo. To se vsekakor ne bo zgodilo, saj se nam ob tej trditvi postavi vprašanje, kako pa bodo te države odšle iz krize in pojavi se začaran krog.
Svet bo moral v naslednjih letih počasi zapreti tiste proizvodnje, ki jih je kriza najbolj prizadela. Začel se bo spreminjati. Ob izločanju starega bodo tudi gradili novo. Ob izhodu iz tako globokih kriz so strukture, ekonomske in druge, povsem drugačne od tistih pred krizo. Kriza je čas za spreminjanje. Krize je konec takrat, ko so spremembe opravljene.
Kako začeti reševati problem?
Problem bo treba reševati počasi in si zadati nek dolgoročen cilj. Kajti hitrih rešitev na žalost ni več in posledično se bo naloge treba lotiti na drugačen in predvsem dolgoročen način. Vizija mora jasno pokazati ljudem v Sloveniji, da tisto, kar sedaj vlada sprejema raznovrstne reforme in ukrepe, je načrt za lepšo prihodnost. In kot sem opisal že prej, slovenska ekonomija se počasi zdravi.
Gašper Kržišnik
