Končno je pred nami obdobje, v katerem so listi pretežki, da bi ostali na drevesih, študentje pa ponovno zakorakamo skozi vrata fakultet.
Letošnja jesen bo pestra. Polnoletni državljani izbiramo novega predsednika republike, študentje z Univerze v Ljubljani pa tudi novo vodstvo ŠOU v Ljubljani.
Kandidati so za zmago pripravljeni storiti veliko. Borut Pahor je pomagal cestnim delavcem, šiviljam v tovarni, kmetovalcem pri košnji … Zdajšnji predsednik je denimo javno podprl našega asa DJ Umeka. Odzivi javnosti so seveda različni, med zbranimi pa prednjačijo tisti, ki eksotičnega odklona od ustaljenega „imidža“ kandidata ne pospremijo najbolje. Sporočila kandidatov nas morajo zadeti v srce. S tem se ukvarjajo strokovnjaki s področja političnega komuniciranja.
Vsi poznamo zoprn občutek vsiljevanja, ko smo neprestano oblegani s številnimi informacijami in pobudami, na koncu pa imamo še zmeraj občutek, da nas nihče od njih ne razume. Ali nas bodo kandidati končno razumeli? Bomo končno uslišani? Če je bilo to težko doseči predsednikom države, so bili v tem gotovo do sedaj še manj uspešni voditelji študentskih organizacij. Koga torej izbrati na študentskih volitvah ali če zasučemo drugače, kaj ,nam študentom, morajo končno ponuditi naši sovrstniki – kandidati, da izberemo njih? Ljudje nismo racionalna, smo čustvena bitja. Če nam kandidati zlezejo pod kožo, jih (za)čutimo, potem so zmagali. Končno so nas razumeli in tudi mi razumemo njih – recept za zmago, torej.
Nevromarketing, hit zadnjih let, se seli tudi na področje političnega komuniciranja. Tukaj ne govorimo o hipnozi množic, se pa skozi metodologijo kdaj uporabljajo tudi določene tehnike, ki temeljijo na tradiciji hipnoze. Bistvo učinkovitega političnega komuniciranja je postavitev okvirja razumevanja politične situacije. Zastaviti je potrebno osnovni okvir, preko katerega se določa interpretacija posameznih dogodkov in celotnega političnega prostora. Če je nevromarketing v slovenskem prostoru še v povojih, v ZDA velja kot ukoreninjena metodologija političnega komuniciranja. Ameriški republikanci, ki so se prvi lotili uporabe nevromarketinga v kampanjah in komuniciranju, so v zadnjih letih v te namene porabili že milijarde dolarjev. Med demokrati je nevromarketing v večji meri prvi začel uporabljati zdajšnji predsednik Obama. Slovenci se zaradi pomanjkanja sredstev za raziskave za sedaj nagibamo le k logičnemu posnemanju primerov dobrih praks iz ZDA in drugod po svetu.
Učinkovito politično komuniciranje je tisto, ki je osredotočeno na osnovne točke sporočanja. Posamezni stavki se ponovijo deset tisočkrat. Učinkovita kampanja je imuna na konkurenco. Zastavljeno ima svojo strategijo in vsak trenutek, ki ga ima na voljo, izkoristi za promocijo lastnih temeljnih programskih točk. Zastavljena je pozitivno in mobilizacijsko, saj ljudi strah in odvračanje od drugih ne motivirata dovolj dobro. Tudi komunikacija z mediji prinaša svojevrstne specifike. Za slovenski prostor so značilni medijski konstrukti, ki presegajo 70 % vseh podanih informacij. Tako javnost le s težavo izlušči prave, verodostojne informacije. Ljudje postajajo nezaupljivi do politike, tudi do medijev. Čeprav vedo, da mediji lažejo, to še vedno deluje. Če se sporočila ponovijo desetkrat, se nam preprosto zarijejo v možgane. Ob vseh metodah uspešnega političnega komuniciranja si volivci želimo le, da bi nas kandidati končno razumeli in uslišali. To je zanje gotovo prioritetna naloga, na tem morajo torej graditi svoj program in strategijo, da bomo tudi volivci razumeli njih. Študentje bomo lahko razumeli le določene vrstnike, ki se bodo potegovali v tekmi na študentskih volitvah. Naj se torej končno prikažejo tisti pravi, kreativni.
Ker v ŠS PRSS ne želimo, da vas zanima to, kar ponujamo, vam ponujamo to, kar vas zanima. Med 23. in 25. oktobrom nas lahko obiščete že na 13. Študentski areni, 25. z nami odpotujete v PRago ter se družite na tradicionalnih PRedigrah in PRaksah. Bodite glasni, razumevajoči in razumljeni. Pa uspešno in PRidno v 2012/2013!
Več o naših aktivnostih najdeš na mojpiar.com. Pridruži se nam!
Vito Babič
član Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi
