Slovenski izobraževalni sistem od mladostnikov zahteva karierno opredelitev že pri petnajstih letih, ko izbirajo srednjo šolo, in ob polnoletnosti, ko se odločajo za študijski program.
Pod stresom niso samo mladi, temveč tudi njihovi starši. Vprašanje pa je, ali sta ti dve odločitvi res ključnega pomena za nadaljnjo kariero.
Trg dela
Visoka izobrazba že kar nekaj časa ni več pogoj za zaposlitev oziroma za dobra plačana delovna mesta. Tudi posamezniki s srednješolsko izobrazbo lahko dosegajo nadpovprečne slovenske plače. Lep primer so obrtniki, po katerih je veliko povpraševanja zaradi pomanjkanja kvalitetnih obrtniških storitev. Vprašanje pa je, ali nekoliko višja plača mlade prepriča v zahtevnejše (tudi fizično) obrtniško delo. Naravoslovci naj bi lažje našli zaposlitev kot družboslovci. Ta stereotip še vedno drži, čeprav imajo lahko oboji težave pri iskanju res dobrega delovnega mesta. V teh časih je težko najti tako dobrega delodajalca kakor dobrega delavca. Analiza trga dela je koristna, vendar ne sme biti odločujoča. Nihče ne ve, kakšne vrste poklicev bomo opravljali v prihodnosti.
Želje mladih nasproti zaposljivosti
Ali študirati nekaj, kar te veseli, ali pa študirati nekaj, s čimer boš bolj zaposljiv? Mislim, da bi morali mladim pustiti, da študirajo tisto, kar jih veseli. Blagor tistim, ki pri 15 ali 18 letih vedo, kaj jih zanima oziroma imajo jasno karierno usmeritev. In četudi marsikdo ne ve (tudi sam sem bil med temi vse do konca študijskih dni!), v katerem poklicu se vidi, se bo odločil po prvih delovnih izkušnjah; bodisi preko študentskega dela bodisi preko prvih rednih zaposlitev.
Ob iskanju prvih zaposlitvenih priložnosti in ob vstopu na trg dela se za mlade odpre nov svet, soočenje z realnostjo. In šele tedaj spoznaš, ali je bila izbira študija prava. Četudi študiraš nekaj, kar ti je zanimivo, in imaš potem začetne težave pri iskanju zaposlitve na svojem področju, ni nemogoče, da bi prej ali slej zasedli želeno delovno mesto. Potrebnega je le nekoliko več časa (potrpljenja) in več truda.
Medtem lahko drugi, bolj zaposljivi kadri, prej pridejo na privlačnejša delovna mesta. A pozor. Četudi so nekateri poklici bolj zaposljivi, ni nujno, da si oseba želi delati v tem poklicu tudi po koncu študija. In ni malo takšnih, ki so študirali eno, delajo pa drugo. Poleg tega je skoraj zagotovo, da bo vsak sodobni delavec zamenjal kar nekaj področij dela.
Napačna izbira študija je lahko usodna le za tiste študente, ki bi radi delali v zelo reguliranih poklicih. Tako mora vsak, ki želi postati zdravnik, končati medicinsko fakulteto. Enako morajo tisti, ki želijo opraviti pravniški državni izpit, zaključiti pravno fakulteto. V obeh primerih je zaključena fakulteta pogoj za vstop na specifičen trg dela. Kdor ve, da bo delal v reguliranih poklicih, pri izbiri študija nima izbire.
Dodana vrednost – neformalno izobraževanje
Do slovenskega šolskega sistema smo lahko kritični, pa vendar je treba priznati, da je študij še vedno brezplačen in da je kakovost zadovoljiva. Vsekakor pa od univerz ne moremo pričakovati izdelave popolnih kadrov za specifične delodajalce. Delodajalci bodo morali izoblikovanje diplomanta v delavca opraviti sami. Malo je diplomantov, ki so že izdelan kader. Vsi ostali potrebujejo prvo priložnost za dokazovanje in najboljše mentorje. Dober mentor je tisti, ki mentoriranca usposobi in motivira za še večje dosežke, kot jih je dosegel sam.
Zaposljivost mladih pa je odvisna predvsem od neformalnega izobraževanja. Ker imajo že številne generacije visoko izobrazbo, se iskalci zaposlitve razlikujejo predvsem po izvenštudijskih izkušnjah. Za vsakega diplomanta je nujno poznavanje vsaj enega tujega jezika. Običajno se jezik utrdi na študiju v tujini, ki je tudi že kar nekako samoumeven. Zanimiva znanja so tudi različne računalniške kompetence, retorične sposobnosti, javno nastopanje, komunikacija, poznavanje družabnih omrežij, timsko delo, marketing. Vse to mladi lahko pridobijo izven formalnega izobraževanja. In te kompetence bodo v življenjepisu veliko pomembnejše kot študijski program.
Sklep
Izbira študija nikakor ni odločujoč faktor za nadaljno kariero mladih. Smer študija lahko zamenjamo, enako je s poklicnim področjem. Nikoli ni prepozno za spremembe. Malo ljudi v delu, ki ga opravlja, res uživa. Večina ljudi zato hrepeni po novih izzivih, po novih delovnih mestih, po novih področjih dela. Kljub temu da je zaposlitev eksistencialnega pomena in da je opravljanje dela bistvenega pomena za razvoj osebnosti, poleg dela ne smemo pozabiti živeti.
